Ministrstvo za finance bi moralo v odzivnem poročilu izkazati izvedbo analize stanja in pomanjkljivosti področja javno-zasebnega partnerstva v okviru možnih oblik sodelovanja med javnimi in zasebnimi partnerji na državni in lokalni ravni. Analiza bi morala vključevati tudi register in oceno tveganj na področju javno-zasebnega partnerstva na državni in lokalni ravni ter področja, na katerih želi država spodbujati javno-zasebno partnerstvo, in okviren nabor ključnih projektov za vsako od teh področij.
»Ministrstvo pa je izkazalo le, da je bil že pred izdajo revizijskega poročila pripravljen predlog zakona o javno-zasebnem partnerstvu in predlog novega zakona o postopkih podeljevanja koncesij in da je spremljalo področje javno-zasebnih partnerstev in razvoj področja v Evropski uniji,« v danes objavljenem porevizijskem poročilu navaja računsko sodišče.
Nezadovoljivi tudi popravljalni ukrepi vlade
Prav tako ministrstvo v odzivnem poročilu ni izkazalo izvede analize vzrokov za nezanimanje za javno-zasebno partnerstvo pri javnih in zasebnih partnerjih posebej na državni ravni. Kot nezadovoljive so ocenili tudi popravljalne ukrepe vlade. Vlada bi morala v odzivnem poročilu izkazati, da je imenovala člane sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo, izkazala pa je le, da je pripravljen predlog novih zakonov, ki ne predvidevata takega sveta.
Februarja je namreč računsko sodišče v revizijskem poročilu objavilo, da vlada in ministrstvo nista vzpostavila vseh pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Pravni okvir je imel številne pomanjkljivosti. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne določa jasno in nedvoumno pojma javno-zasebnega partnerstva, ne ureja ustrezno prenosa tveganja, načina poročanja, načina zbiranja podatkov, nadzora, sankcij za kršitve in podobno, je v danes objavljenem revizijskem poročilu nanizalo računsko sodišče.
Brez ustrezne organizacijske podpore, sprejetih ciljev in strategije
Vlada ni vzpostavila ustrezne organizacijske podpore, saj ni zagotovila delovanja sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo ali pa ga ukinila. Poleg tega ni sprejela strategije in ciljev na tem področju in jih ni določila niti v drugih strateških dokumentih.
Ministrstvo je sprva vzpostavilo organizacijsko enoto za razvoj in podporo na področju javno-zasebnega partnerstva, vendar pa se je ta enota postopoma manjšala in večinoma niti ni bila delujoča. Tako ni bilo ustreznih analiz o evidentiranih izvedenih projektih, postopkovnih priročnikov, smernic in standardov.
