Praviloma njegovo izbiro vedno potrdimo, čeprav bi se sami v tistem razredu najverjetneje odločili za kakšnega drugega.
A ko je nedavno do nas pristopil prijatelj in nam zaupal svojo dilemo, smo se v dilemi znašli tudi sami. Izbiral je namreč med dvema štirikolesnikoma, ki v Sloveniji že dolgo sodita med najbolj priljubljene. Še več, renault clio po prvih šestih letošnjih mesecih na prodajni lestvici zaseda prvo, volkswagen polo pa tretje mesto. Ko smo se odločili, da ju postavimo pod drobnogled in primerjamo, smo zato vedeli, da nas čaka zanimivo delo in da bo zmagovalca odločila šele ciljna črta, mogoče celo fotofiniš.
S testiranjem avtomobilov se ukvarjamo že dve desetletji in doživeli smo marsikaj. Tudi v tako imenovanem razredu majhnih avtomobilov. Nekoč špartanski so namreč z leti postajali vse bolj udobno in varnostno opremljeni in če smo se sloganu ob prvi generacija clia »Ima vse, kar imajo veliki« še malce nasmejali, danes ta še kako drži. Še več, malček je občutno zrastel, zato smo med nabiranjem kilometrov resno razmišljali, ali namesto clia resnično potrebujemo megana in namesto pola ikoničnega golfa. Zrastla sta, o tem ni dvoma, a ju še vedno obkrožimo hitreje kot kakšen otok na rajskih Maldivih. Dobro se spominjamo mednarodne predstavitve prejšnje generacije pola na Sardiniji, ko nas je nagovorila prikupna mladenka in dejala: »Joj, kako zelo luštkan je tale malček!« Malček? Dolžinska mera 4,05 metra pri polu in še centimeter več pri cliu namreč pomeni, da sta avta pridobila dodano vrednost, in sicer družinsko uporabnost. Brez sramu namreč lahko otroka na zadnji klopi popeljete dlje kot do njune šole ali po nakupih do trgovskega središča. Centimetrov na zadnji klopi je več kot dovolj celo za dva odrastla potnika, le Dončić ali Dragić se ne smeta pisati, saj bo v tem primeru nastala nerešljiva zadrega. Občutek sedenja zadaj je podoben, skratka brez pripomb. Je pa zato nekaj večja razlika v prtljažniku. Tega v obeh primerih zlahka podremo, dno, ki nastane, pa je skorajda ravno. Opogumili smo se celo do te mere, da smo v luknjo poskušali spraviti dve gorski kolesi. Ne boste verjeli – uspelo nam je! Resda z nekaj telovadbe in spretnosti, a vendarle. Je pa zato osnovni prtljažnik že na prvi pogled prostornejši pri polu, tehnični podatki pa so 51-litrsko razliko (351:300 l) potrdili. Za štiri različno velike kovčke je pri obeh dovolj prostora, toda nemški zlahka pogoltne še kakšno vrečko več. Dejansko premore prtljažnik, ki ga po litrih v razredu prekaša le en štirikolesnik, in sicer sestra ibiza (355 litrov).
Meni so bila od nekdaj všeč temnolasa dekleta, dober prijatelj pa stavi na blondinke. O tem pišemo z razlogom, okusi se namreč razlikujejo. Tudi zato nekateri polovo obliko pospremijo z besedama klasična eleganca, spet drugi z dolgočasjem. Nam se zdi oblikovno dolgočasen, a s tem ne mislimo prav nič slabega. Je pa tako oblikovan namensko, saj zna predrzna oblika razdvajati in to lahko tudi v svetu avtomobilizma pomeni manjšo ciljno publiko in posledično nižje prodajne številke. Clio je prav takšen, drzen, športen in nadvse všečen. Vse zasluge za to pa si ne more pripisati eden najbogatejših menedžerjev Carlos Ghosn, večkratni predsednik uprave, temveč »skromni« oblikovalec Laurens van den Acker. Ta je paleto vozil preoblikoval z odliko, podobno kot je pri Mercedesu storil naš Robert Lešnik in pri Kii Peter Schreyer.
Prepričani smo bili, da bo »največjo dilemo letošnje pomladi« razrešil motor. Najnovejši podatki za Slovenijo kažejo, da se za dizelskega odloči le še vsak tretji kupec, a je ta številka pri majhnih avtomobilih še občutno manjša. Upamo si zapisati, da so v tem razredu dizli še redkejši, kot je lasišče ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Bencinski je bil naravna izbira. Medtem ko polo stavi na trivaljnika, se je v cliu vrtel štirivaljnik. Moči sta bili primerljivi (120:115 KM), občutki med vožnjo prav tako, je pa obema skupno, da bosta znala zadovoljiti tudi nekoliko zahtevnejšega uporabnika, ki mu odločen pritisk stopalke za plin ni tuj. Le poraba blizu sedmih litrov se nam je zdela previsoka, v kombinaciji s 40-litrsko posodo za gorivo pa je bil doseg nemca le 600 kilometrov (francoza 660). Noro blizu sta si bila tudi pri ceni, razlika je bila zgolj 99 evrov (17.740:17.641). Res je polo imel samodejni menjalnik (pri cliu doplačilo 1500 evrov), njegov tekmec pa več serijske opreme, tudi parkirne senzorje in kamero, navigacijo, dežni senzor in pametno kartico namesto ključa. Več pa v sklepu.
