Spomini na otroštvo so lepi: osnovne šole nismo jemali kot breme, tudi zaradi prijaznih tovarišic, ki nam učenja niso nikoli zagrenile. Popoldneve smo preživljali na igrišču, kjer smo neumorno brcali žogo, ob večerih pa kramljali s starši. In ko je vsake toliko zmanjkalo elektrike ali ni bilo dovolj masla, da bi nam mama spekla rojstnodnevno torto, smo to sprejeli kot del življenja. Nič drastičnega. Edino, kar nas je vsake toliko zmotilo, je bilo dejstvo, da smo bili – edinci.
Nekaj let smo si močno želeli brata, tudi zaradi idealističnega prepričanja, da bi bilo v dvoje vse lažje in predvsem zabavnejše. Namesto brata smo bili (na srečo) obdani z dobrimi prijatelji, s katerimi smo obdržali stike tudi desetletja pozneje. Da je še dobro, da nimamo brata, smo spoznali šele mnogo let pozneje, ko nas je vstop Slovenije med kapitalistično elito prisilil, da smo morali tudi sami začeti razmišljati tržno, če želite egoistično. Naenkrat smo spoznali, da je super, ko lahko vsakič, ko staršev ni doma, organiziramo zabavo brez kakršnega koli usklajevanja in je žepnina večja, kot bi bila, če bi se delila med dva. Do obujanja spominov na tista leta je prišlo z razlogom: dneve smo preživljali v družbi z bratoma, v mnogo čem zelo podobnima, sami pa smo želeli ugotoviti, kako močna je sicer njuna vez. Škodo kodiaq in škodo karoq.
Najprej razlike. Že na prvi pogled je kodiaq daljši in posledično prostornejši. A so prostornost pri znamki Škoda definirali na novo, tako da jim danes nihče ni kos. Potnika na zadnjih sedežih kodiaqa bosta tako nasmejana do ušes, ko bosta brez težav iztegnila noge, prostornost pa je dodatno prilagodljiva, ker je zadnjo klop mogoče vzdolžno pomikati. Naravnost noro pa se pri vsem skupaj zdi, da prtljažna luknja pogoltne kar 720 litrov. Zadnjo klop je mogoče s pritiskom na stikalo tudi enostavno podreti, v tem primeru je prostora dovolj za dve gorski kolesi (prednjega ni treba sneti), pa še vsaj za po dva kovčka in potovalni torbi povrhu. Ne pozabite, ne govorimo o kakšnem petmetrašu, temveč avtomobilu z dolžinsko mero 4,7 metra. Pričakovati toliko prostorskih čudežev od karoqa seveda ni realno, a se zdi, da so bili njegovi razvojniki vseeno na tečaju velikega iluzionista Davida Copperfielda. Čeprav je 32 centimetrov krajši, je prostornost še vedno pisana z veliko začetnico, a seveda s kodiaqovo neprimerljiva. Recept zadnje klopi je podoben, z dovolj prostora za glavi in noge dveh potnikov in vzdolžnim pomikom klopi, kombinacija, ki odpira vrata do raja (beri: prtljažnika), pa je 521 litrov. Več kot dovolj za potrebe štiričlanske družine.
Seveda je poglavarjevo mesto za volanskim obročem, kjer bosta voznik ali voznica ugotavljala, da se oba športna terenca peljeta presenetljivo podobno. Nič čudnega, ko pa sta si tehnološko tako zelo podobna. Oba stavita na 2-litrski štirivaljni dizel, le da je pri kodiaqu kot najmočnejši na voljo 190-konjski, pri karoqu pa 150-konjski. V obeh primerih se je moč na vsa štiri kolesa prenašala preko 7-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki mu lahko ukazujete tudi z ušesoma za volanskim obročem. Če se odločite za doplačilo za pametni tempomat (pri testnem kodiaqu stane 249 evrov, pri karoqu z opremo style pa je že serijski), boste vstopili v svet voznega udobja, na daljši relacijski vožnji pa boste sproščeno ugotavljali, kako zelo super je, ko avto sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, vaša edina naloga pa je vrtenje volanskega obroča. Neprecenljivo. Kot je neprecenljiv visok položaj sedenja. Ne samo zaradi boljše preglednosti, temveč predvsem udobja, ko boste brez strahu, da bi vas pri vstopu ali izstopu iz avta vščipnilo v križu. Eden izmed razlogov, zakaj športni terenci postajajo vse bolj priljubljeni. Hitri boste, po želji celo odločno prehitri, saj je maksimalna hitrost obeh blizu dvestotice, a na visoko hitrost raje pozabite. Ne zgolj zato, ker je verjetnost, da boste kaznovani, precejšnja, temveč, ker oba sodita med pijančka, žal celo kronika in bi zdravljenje nujno potrebovala. Povprečne porabe nad osmico resnično nismo pričakovali, tako da je doseg z enim polnjenjem manjši, kot bi v takšnem avtomobilu moral biti (700 kilometrov pri kodiaqu in 660 pri karoqu). Pred začetkom druženja smo upali na magično tisočico.
Serijski opremi sportline in style sta si podobni tako z vidika varnosti kot udobja (izpostavljamo samodejno klimo, potovalni računalnik, senzorje spredaj in zadaj, pametni ključ…), je imel pa karoq serijsko tudi navigacijo (pri kodiaqu doplačilo 554 evrov) in pa ogrevanje sedežev (176 evrov), kar vam v zimskih mesecih zna priti še kako prav. Cenovno sta oba uvrščena nad 30 evrskih tisočakov (36.794 : 31.874), je pa pri kodiaqu mogoče prihraniti 1100 evrov, če se odločite za 150-konjski dizel. Več pa v sklepu.
