Okuženi klopi so to leto aktivnejši kot v prejšnjih letih, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Do 7. julija so namreč ugotovili že 3617 primerov lymske borelioze (LM), ki jo prenašajo okuženi klopi, za klopnim meningoencefalitisom (KME), ki ga prav tako povzročajo okuženi klopi, pa je zbolelo 68 ljudi.
Za lymsko boreliozo je lani v celem letu zbolelo 4554, za klopnim meningoencefalitisom pa 104 ljudje. Zelo veliko obolelih je bilo zlasti prvi julijski teden, ko so LM odkrili pri 314 bolnikih, narašča tudi število okuženih s KME. Medtem ko je za boreliozo zbolelo nekaj več žensk, med obolelimi za KME prednjačijo moški. Pri obeh boleznih je največ obolelih med starejšimi, vendar je borelioza zelo pogosta tudi med manjšimi otroki: v starosti od enega do štirih let jih na 100.000 zboli 224, med dojenčki do leta starosti pa nekaj manj kot 25.
Klopi so tudi v urbanih okoljih
»Porast ali upad bolezni, ki jih prenašajo klopi, je posledica interakcije številnih dejavnikov – okolja, ki jim omogoča preživetje, zanje ugodnim temperaturam, vlažnosti, milim zimam, dovoljšnemu številu sesalcev, ki so rezervoar bolezni, in navsezadnje intenzivni interakciji ljudi z okoljem, v katerem se okuženi klopi nahajajo,« razložijo na NIJZ. Klopi so aktivni vse leto, izraziteje od februarja do novembra, najbolj pa se njihova dejavnost zveča poleti, ko se tudi ljudje največ zadržujejo na prostem in so jim tako bolj izpostavljeni. Mile zime in vlažne pomladi njihovo dejavnost še ojačajo.
V Sloveniji je zelo malo okolij, kjer ni možnosti, da bi se okužili z okuženim klopom, saj se klopi ne zadržujejo le v gozdovih, kot še vedno zmotno razmišlja veliko ljudi. S klopi se namreč lahko srečujemo tudi na travnikih, v parkih, na otroških igriščih, domačih vrtovih… Tudi na morju, še zlasti v obmorskih krajih z dovolj vegetacije, nismo povsem varni pred njimi, enako v planinah, čeprav z nadmorsko višino število klopov upada. V primernih razmerah in ob zanje ugodni vegetaciji se lahko zadržujejo vse do nadmorske višine do 1500 metrov, povedo na NIJZ.
Zaščita pred klopi
Zato je treba tudi na dopustu in izletih v naravo vedno razmišljati poleg zaščite pred soncem tudi o zaščiti pred klopi. Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo klopi, sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Verjetnost za okužbo z lymsko boreliozo se namreč s trajanjem prisesanja povečuje. Na NIJZ svetujejo, da ljudje zlasti v gozdu nosijo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, prav tako naj uporabljajo sredstva, ki odganjajo klope. Ob vrnitvi iz narave naj temeljito pregledajo telo, pozorni naj bodo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.
Medtem ko za lymsko boreliozo, ki jo zdravimo z antibiotiki, cepiva ni, se lahko pred KME uspešno zaščitimo s cepljenjem, ki ga zdravniki priporočajo vsem prebivalcem od enega leta starosti dalje. »Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Če začnemo cepljenje kasneje, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles,« svetujejo na NIJZ, kjer so lani zaznali nekoliko večje zanimanje za cepljenje. »V letu 2017 smo v Sloveniji porabili skupno skoraj 95.000 odmerkov cepiva proti klopnemu encefalitisu, medtem ko je ta poraba za leto 2016 znašala nekaj več kot 67.000 odmerkov,« so povedali.
Lymsko boreliozo povezujemo z značilnimi spremembami na koži – nebolečo rdečino, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Rdečina je lahko ena ali pa jih je več na različnih delih telesa. LB je letos prisotna v vseh slovenskih regijah, najmanj primerov so ugotovili v koprski, sledi celjska, ljubljanska in mariborska regija, največ primerov pa so imeli v novogoriški regiji. Največ bolnikov je starih med 55 in 74 let.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana koncentracija, ohromelost, odstotek ali dva odraslih bolnikov tudi umre. Kar 68 odstotkov bolnikov je starejših od 45 let, zboleli pa so v vseh zdravstvenih regijah, razen v novomeški, največ v kranjski regiji. Tudi v prejšnjih letih je bilo v novomeški regiji manj obolelih kot drugod po Sloveniji, a se bolniki lahko okužijo tudi v drugi regiji in zdravijo v domači, zaradi česar ta statistika ni nujno najzanesljivejša, dodajajo na NIJZ.
