Jože Možina si je izbral za sogovornika Jožeta Dežmana. Predstavili ste ga kot »najbolj vsestranskega slovenskega zgodovinarja«, v resnici pa je nekdanji direktor Marksističnega centra v Radovljici, ki je študiral na FDV in doktoriral na teološki fakulteti. V oddaji, polni žalitev zelo uglednih in spoštovanih še živečih borcev, udeležencev našega narodnoosvobodilnega boja, je žalil tudi ugledne zgodovinarje kot nekakšne »titofilske« zgodovinarje. Za vse neresnice in žalitve v tej oddaji ste vedeli že vnaprej, saj ste jo na RTV oglaševali že nekaj dni pred tem. Mimogrede, naše člane, nas je 41.000, ste v tej oddaji označili kot »zveza norcev«.

Ali se vama, gospod generalni direktor in predsednik programskega sveta, to zdi primerno za nacionalno televizijo?

V oddaji je bila izrečena poplava vrednostnih sodb, ne pa dejstev in argumentov. Seveda ima lahko vsak od nas različne poglede na dogajanja in tudi na našo preteklost, vendar ne sme pri tem zamolčati ali pa ponarejati dejstev in dogodkov, kot so se zgodili. Neresnice, ki jih že dolgo časa trosi v svojih oddajah Jože Možina, ki mu namenjate čas, ko je televizija najbolj gledana, so v tokratni oddaji presegle vse meje.

Naj vas spomnim: seznam vseh slovenskih žrtev druge svetovne vojne je znan, to je dolgoletni projekt Inštituta za novejšo zgodovino, teh žrtev je bilo po zadnjih podatkih (23. 4. 2018) 99.813. Manipulirati z mrtvimi zaradi lastnih političnih interesov je milo rečeno skrajno neetično dejanje, za katero nosita kot generalni direktor in kot predsednik programskega sveta velik del moralne odgovornosti.

Prav tako vas moramo spomniti, da so se pripadniki pomožnih SS policijskih enot, tako imenovani domobranci, maja 1945 preimenovali v »Slovensko vojsko«, zavezniki so jih v skladu z jaltskim sporazumom vrnili domov. Tu so bili postavljeni pred hitra vojaška sodišča – komisije. Mladoletne so poslali domov, tisti, ki niso nosili orožja, so bili obsojeni na prisilno delo in kasneje pomiloščeni. Ostale je doletela smrtna kazen. Naj vas tudi spomnim, da je bil takrat še v veljavi kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije, ki se v 105. členu dobesedno glasi:

1. Državljan Kraljevine Jugoslavije, ki sprejme med vojno zoper kraljevino ali njene zaveznike službo v sovražni vojski ali ostane v njej še nadalje, dasi k temu ni bil prisiljen, se kaznuje z robijo do 15 let.

2. Če se tak državljan udeleži tudi same vojne kot borec, se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo.

In za boljše razumevanje še tole:

12. septembra 1944 je kralj Peter II. Karađorđević po londonskem radiu poslal v domovino naslednji poziv:

»Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem ukazujem, da se združijo in pristopijo k narodnoosvobodilni vojski pod maršalom Titom. Vojski, ki je enodušno priznana od naših velikih zaveznikov. Vsi tisti, ki se naslanjajo na sovražnika proti interesom svojega lastnega naroda in njegove bodočnosti in ki se ne bi odzvali temu pozivu, pa se ne bodo mogli osvoboditi izdajalskega pečata niti pred lastnim narodom niti pred zgodovino.«

Pričakujemo od vas, da se za vse žalitve in neresnice javno opravičite, vsem gledalcem, vsem članom naše organizacije, v prvi vrsti pa borcem, ki so tvegali svoja življenja za svobodo svojega naroda.

Razmislite pa tudi, ali so Možinove oddaje, ki potvarjajo našo preteklost in posledično sejejo med nami razdor in sovraštvo, primerne ali pa bi jih bilo najbolje ukiniti. Ne gre pa samo za gospoda Možino, temveč velja razmislek, ali parlamentarni program ne postaja vedno bolj poligon ene politične opcije.

Tit Turnšek, predsednik, za predsedstvo ZZB NOB Slovenije