Medtem ko se Južna Koreja, Japonska in še marsikatera druga država spopadajo z izgorelostjo delavcev, je Nova Zelandija oziroma eno od tamkajšnjih podjetij storilo korak v drugo smer. Perpetual Guardian, podjetje, ki upravlja sklade, nepremičnine in oporoke, je marca in aprila med svojimi 240 zaposlenimi izvedlo poskus, v katerem so preverili, kako bi se obnesel štiridnevni delovni teden, in ugotovili, da odlično. Celo tako odlično, da si vodstvo podjetja želi, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.

Zaposleni v Perpetual Guardianu so delali štiri dni na teden po osem ur na dan in opravili enako količino dela kot pred poskusom, njihova produktivnost pa se je celo povečala. Pozitivni učinki so se pokazali tudi drugje. Še novembra lani jih je le 54 odstotkov menilo, da lahko učinkovito lovijo ravnotežje med delom in domom, po končanem eksperimentu pa kar 78 odstotkov, torej 24 odstotkov več. Za sedem odstotnih točk se je zmanjšala stopnja stresa, splošno zadovoljstvo pa se je povečalo za pet odstotkov. Večji so bili tudi motivacija delavcev, predanost podjetju in občutek vrednosti, po drugi strani pa so zaradi 32-urnega delovnega tedna imeli več časa za družino, telovadbo, kuhanje in delo na vrtu.

Delali so pametneje, ne več


Poskus v podjetju sta spremljala profesorja z univerze v Aucklandu Jarrod Haar in Helen Delaney, ki sta z ekipo zbirala podatke pred začetkom testnega obdobja, med njim in po njem. Haar, ki na tehnološki univerzi predava upravljanje človeških virov, je ugotovil, da se je zadovoljstvo zaposlenih povečalo tako na delovnem mestu kot doma, delavci pa so v službi, v katero so po treh prostih dnevih prihajali polni energije, uživali bolj kot prej. »Nadrejeni so povedali, da so bili delavci ustvarjalnejši in so manj manjkali, bili so točni in niso odhajali prezgodaj ali si jemali dolgih odmorov. Njihova učinkovitost se, ko so delali po štiri dni namesto pet, ni zmanjšala. Odkrili so, kje so prej izgubljali čas, in delali pametneje, ne pa več,« je delo zaposlenih opisal Haar in povedal, da so zaposleni, da bi povečali produktivnost, skrajšali sestanke z dveh ur na pol ure in začeli uporabljati signale, kadar so sodelavcem hoteli dati vedeti, naj jih ne motijo.

Helen Delaney, ki predava na poslovni šoli aucklandske univerze, je večjo motiviranost zaposlenih in predanost podjetju pripisala temu, da so bili vključeni v načrtovanje poskusa in imeli ključno vlogo pri oblikovanju štiridnevnega delovnega tedna, ki ne bi negativno vlival na produktivnost: »Zaposleni so prišli do inovacij in predlogov, kako bi delali produktivneje in učinkoviteje, od avtomatizacije nekaterih procesov do zmanjšanja uporabe interneta, kadar ta ni povezan z delom.«

Nižji računi za elektriko in manjše pisarne

Do ideje o krajšem delovniku je prišel soustanovitelj podjetja Andrew Barnes, potem ko je prebral dve poročili. V prvem je pisalo, da so ljudje v enem delovnem dnevu zares učinkoviti manj kot tri ure, v drugem pa, da motnje v službi učinkujejo podobno kot noč brez spanca ali kajenje marihuane. S skrajšanim delovnikom je Barnes, ki meni, da bi se podjetja ob najemanju delavcev morala pogovarjati o njihovih nalogah, ne pa številu delovnih ur, hotel doseči, da bi se zaposleni v službi osredotočili na delo, v prostem času pa se posvetili svojemu zasebnemu življenju in domačim obveznostim. »Če starši preživijo več časa s svojimi otroki, kako je to lahko slaba stvar?« se je vprašal Barnes, ki meni, da bi skrajšani delovnik lahko pozitivno vlival na celotno družbo. »Ali bo delavec lažje premagal duševno stisko, če bo imel več časa, da poskrbi zase in za svoje osebne interese? Verjetno. Če je v pisarni manj ljudi, ali lahko naredimo manjše pisarne?« je nizal argumente za štiridnevni delovni teden, ki bi lahko zmanjšal celo gnečo na cesti ob prometnih konicah in račune za elektriko v podjetjih, kot se je zgodilo v njegovem primeru.

Barnes bo zdaj z upravnim odborom začel razpravo o tem, da bi štiridnevni delovni teden postal njihova redna praksa, rezultati poskusa pa so pritegnili tudi novozelandskega ministra za delo Iaina Lees-Gallowaya. Ta pravi, da veliko preveč Novozelandcev ostaja predolgo v službi in je lepo videti podjetje, ki je našlo boljšo rešitev, hkrati pa apelira na druge družbe, naj se pridružijo Perpetual Guardianu. Za zdaj je to še vedno edino podjetje, ki svoje delavce plačuje za 40 ur dela na teden, čeprav delajo le 32 ur, medtem ko nekatere druge družbe sicer dovoljujejo manj delovnih dni na teden, vendar le, če zaposleni v tem času izpolnijo 40-urno kvoto.