Nemški kovinski sindikat IG Metal v tokratni krog pogajanj o plačah in delovnih pogojih v tej največji panogi v državi vstopa z zahtevo po šestodstotnem zvišanju plač in komaj predstavljivim predlogom o skrajšanju delovnega časa s trenutnih 35 na 28 ur na teden. »Zaposleni želijo delovni čas, ki bo ustrezal njihovemu življenju,« je že pred časom dejal vodja sindikata Jorg Hofmann in dodatno pojasnil, da bi takšen skrajšani delovni čas veljal za največ dve leti za vsakega zaposlenega, o njem pa bi se delodajalec in delavec dogovorila sporazumno.
Kot glavni argument za uvedbo skrajšanega delovnega časa sindikati navajajo, da bi skrajšani delovni čas delavci izkoristili za skrb za otroke ali za skrb za obolele ožje družinske člane. Kot pojasnjujejo v predlogu, so od fleksibilnosti delovnega časa doslej imeli koristi le delodajalci. Ti namreč delavcem določajo urnike na podlagi naročil, kar pomeni, da delo za konec tedna in daljši delovni čas od 35-urnega delovnega tedna ni izjema. Od delodajalcev zato zdaj zahtevajo podobno fleksibilnost tudi, ko gre za potrebe zaposlenih.
Manj delovnih ur naj financirajo drugi delavci
Ključno vprašanje se seveda glasi, kaj se bo zgodilo s plačo. Skrajšani delovni čas namreč pomeni nižjo plačo, kar pa seveda ni po volji zaposlenih. Sindikat zato predlaga, da bi delodajalec deloma financiral izpad plače za zaposlene, ki bi se za skrajšani delovni teden odločili zaradi skrbi za otroke, mlajše od 14 let, in zaradi skrbi za obolele družinske člane. Kolikšno naj bi bilo nadomestilo, ni jasno. A kakorkoli že, delodajalci se s tem ne strinjajo. Zavračajo že sam predlog o uvedbi 28-urnega delovnega tedna, saj v državi že zdaj primanjkuje delovne sile in naj bi več kot 30 odstotkov delavcev že zdaj delalo več kot 35 ur na teden.
Če bi skrajšani delovni čas uvedli, pa zagotovo ne bi privolili v to, da bi delodajalci pokrili zmanjšanje plač zaradi manj opravljenih ur. To so pripravljeni po poročanju nemških medijev storiti le, če bodo ostali zaposleni solidarnostno prispevali od svojih plač. Natančneje rečeno, vsi zaposleni bi morali odstopiti del dogovorjenega zvišanja plač za zaposlene, ki bi koristili krajši delovni čas. Delodajalci so med zaposlenimi naredili anketo na to temo in ugotovili, da jih 84 odstotkov ne podpira takšne plačne solidarnosti.
Pričakovati je dodaten pritisk na plače
Nemškemu gospodarstvu gre v zadnjih letih zelo dobro. Gospodarska rast je blizu dveh odstotkov, temu pa sledijo tudi plače, ki so v prvem desetletju tega stoletja stagnirale. Delojemalci so si v plačnih pogajanjih v prvem letošnjem četrtletju izborili kar 2,8-odstotno zvišanje plač, medtem ko so se plače v zadnjih dveh letih na letni ravni v povprečju zvišale za okoli 2,5 odstotka. Ob spodbudnih podatkih o gospodarski rasti v prihodnjih letih in pomanjkanju delovne sile je v Nemčiji pričakovati še dodaten pritisk na plače.
