Če se je še pred nekaj leti govorilo o ukinitvi čezmejne javne železniške povezave med Prevaljami in Pliberkom, na Koroškem danes z veseljem ugotavljajo, da je ta strah odveč. Slovenske železnice so v poletnem času na Koroškem vpeljale še dodatne vlake med Mariborom in Pliberkom, s čimer nadaljujejo lani začeti vzorčni primer čezmejnega povezovanja med slovenskimi in avstrijskimi železnicami ter lokalnimi skupnostmi na obeh straneh meje, ki ga usmerja in vodi razvojna agencija za koroško regijo ob podpori direkcije za infrastrukturo.
Potencial tudi za dnevno mobilnost
»Čezmejni sobotni vlaki v poletni sezoni spodbujajo bolj trajnostne oblike mobilnosti v turistično privlačni čezmejni regiji,« pravi Peter Zajc, projektni vodja regionalne razvojne agencije. Tamkajšnjo ponudbo med drugim zaznamujeta mednarodna Dravska kolesarska pot in čezmejni Geopark Karavanke, ki je vključen v svetovno mrežo geoparkov pod zaščito Unesca. Že od 23. junija, tako pa bo še vse do 1. septembra, ob sobotah vozita po dva vlaka dnevno med Mariborom in Pliberkom.
»Takšna čezmejna železniška povezava dodatno utrjuje vlogo Pliberka kot prometnega vozlišča,« poudarja Johan Rigelnik, predstavnik mestne občine Pliberk. Prevaljski župan Matic Tasič pa dodaja, da so slovenske in avstrijske lokalne skupnosti na čezmejnem območju meje že davno presegle. Sodelovanje v združenju Geopark Karavanke je letos omogočilo tudi pridobitev dveh večjih projektov v okviru programa Interreg Slovenija-Avstrija, skupaj vrednih več kot pet milijonov evrov.
»Sobotni vlaki so šele začetek,« poudarja vodja avstrijskih železnic za potniški promet Reinhard Wallner in dodaja, da lahko po letu 2020 pričakujemo dnevno tudi do enajst vlakov z modernimi garniturami med Pliberkom in Dravogradom. »Model za nadaljnje sodelovanje Avstrije in Slovenije je uspešna čezmejna povezava Mictora med Beljakom in Vidmom, pri čemer na koroški progi vidimo potencial ne le za potrebe turizma, temveč tudi dnevno mobilnost,« je optimističen Wallner.
Na Slovenskih železnicah so zagotovili dodatne vlake ter zadostne kolesarske kapacitete. »Trudimo se, da bi našim potnikom zagotovili udobno, varno in sodobno potovanje. Dodatna kolesarska sobotna vlaka sta le majhen delček v našem omrežju, a zaradi svoje vloge v regiji toliko pomembnejša,« poudarja Miloš Rovšnik, namestnik direktorja Slovenskih železnic za potniški promet.
Velik pomen Dravske kolesarske poti
Peter Wrolich, projektni vodja za področje kolesarjenja, ob tem še izpostavlja, da so avstrijske železnice eden glavnih partnerjev razvoja kolesarskega turizma na avstrijskem Koroškem, pri čemer ima poseben pomen Dravska kolesarska pot.
Da je bila ta na slovenski strani na novo označena, pa je povedal Uroš Rozman, projektni vodja Dravske kolesarske poti pri regijski razvojni agenciji Koroška. »V prihodnjih letih načrtujemo gradnjo 30 kilometrov novih kolesarskih povezav, s čimer se bo stanje infrastrukture v Sloveniji postavilo ob bok avstrijskemu,« še obljublja Rozman.
Vodja službe za trajnostno mobilno in prometno politiko pri ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender pa k temu dodaja, da bo Slovenija v prihodnjih letih za dopolnitev državnega kolesarskega omrežja v skupni dolžini okoli tisoč kilometrov namenila okoli 300 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, državnega proračuna ter proračunov lokalnih skupnosti.
