Pripravili so tudi spletno anketo (https://www.1ka.si/a/178347), s katero želijo pridobiti podatke o stališčih in željah glede urejanja vseh vrst prometa (hoja, kolesarjenje, javni promet, avtomobilski promet in mirujoč promet) predvsem na ravni regije, seveda pa tudi znotraj posamezne občine.

Spodbujanje trajne mobilnosti

Kot so sporočili iz omenjene razvojne agencije, bodo v okviru celostne prometne strategije pripravili temelje za nadaljnje dolgoročno načrtovanje prometa v regiji. »Pri tem bo poseben poudarek namenjen ukrepom za spodbujanje trajnostne mobilnosti, usklajenih z gospodarskim in družbenim razvojem ter ohranjanjem visoke kakovosti okolja,« so poudarili.

Cilj je znižati visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometne zastoje, zmanjšati uporabo osebnih vozil ter spodbujati uporabo javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja.

Dosedanje analize, ki so nastale na podlagi delavnic s ključnimi deležniki na področju urejanja mobilnosti ter pogovori z župani in predstavniki občin Ljubljanske urbane regije, so pokazale, da je treba celostno prometno strategijo graditi na intenzivnem razvoju javnega potniškega prometa, ki bi moral biti dostopen vsem, hitrejši, ugodnejši in udobnejši.

Hitre povezave z Ljubljano iz vseh smeri

»Le tako bodo namreč lahko zagotovljene nujno potrebne hitre povezave z Ljubljano iz vseh smeri oziroma občin regije, kar je tudi eden izmed ključnih razvojnih ciljev regije,« so izpostavili.

V Ljubljansko urbano regijo sodijo občine Ljubljana, Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika.

Celostno prometno strategijo pripravljajo omenjena regionalna razvojna agencija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljanski urbanistični zavod, Prometni inštitut Ljubljana in Inštitut za politike prostora.