Obama je v okviru spominskih dogodkov že v torek na stadionu v Johannesburgu nastopil pred okoli 15.000-glavo množico in v čustvenem govoru opomnil, da je treba nadaljevati Mandelovo dediščino in se odreči populistični politiki.
»Tistim, ki verjamemo v svobodo in demokracijo, nam (Mandela) kaže, da se bomo morali boriti še bolj,« je med drugim v odmevnem predavanju, v katerem je bila očitna prikrita kritika njegovega naslednika Donalda Trumpa, poudaril Obama. Prvi temnopolti predsednik ZDA se je sicer z Mandelo sestal le enkrat, na kratko, leta 2005, je pa že govoril na njegovem pogrebu.
Južnoafriški predsednik Ramaphosa danes vodi slovesnost v rojstnem kraju Mandele, ki leži v obubožani pokrajini Vzhodna Kaplandija, poleg tega bo ob Mandelovem dnevu, kot v Južni Afriki imenujejo današnji praznik, daroval polovico svoje plače dobrodelnim organizacijam, k čemur je pozval tudi druge. Pozivi k dobrodelnosti so sicer na ta dan običajni.
»Vodil nas je iz divjine konflikta in zatiranja v deželo obljub, svobode, demokracije in enakosti,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes še dejal Ramaphosa.
Mandelova vdova Machel Graca ob današnjem dnevu vodi krajši sprevod v spomin na soprogovo zapuščino, 100. obletnica njegove smrti je tudi v znamenju objave nove knjige z njegovimi pismi iz zapora, izdali so tudi spominski bankovec.
Nelson Mandela, ki se je rodil 18. julija 1918, se je v zgodovino zapisal kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike in ikona boja proti apartheidu. Neuklonljivi borec za človekove pravice, ki je 27 let preživel v zaporu, je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir. Njegova izpustitev na prostost je pomenila začetek konca apartheida v tej afriški državi.
