Granata kot spominek z dopusta

Štiriindvajsetletna Američanka je bila vzhičena, ko je med počitniškim pohajkovanjem po Avstriji naletela na granato iz druge svetovne vojne. Da ji ne bi umazal kovčka in oblačil, je neobičajen spominek celo skrbno oprala (da bi lahko eksplodiral, ji ni padlo na pamet), na dunajskem letališču pa ga je carinikom, kot narekujejo pravila, prijavila kot vojni relikt. Niti sanjalo se ji ni, da bo s tem povzročila vsesplošno paniko: za kratek čas so pristojni celo zaprli prostor za prihode, deminerska služba pa ji je granato zaplenila. Američanka se je v domovino tako vrnila praznih rok in praznih žepov – zaradi ogrožanja javnosti je namreč prejela ovadbo policije s kaznijo v višini 4000 evrov. Da vendarle ne gre za tako neobičajno najdbo, kaže lanska prigoda iz Vurberga, ko so med igro iskanja zaklada otroci v gozdu odkrili letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Namesto da bi oče napravo pustil pri miru in o njej obvestil pristojne osebe, jo je izkopal in si jo odpeljal domov za hišo. Ker je imel več pameti kot sreče, se je zgodba končala le z začasno evakuacijo območja, pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pa so v sklopu ene najzahtevnejših intervencij v zgodovini bombo deminirali.

Pijani, opotekajoči se galebi

Alkohol v Evropi predstavlja resno zdravstveno težavo. Pred tedni smo poročali o pijanih nemških ježih, ki sta obnemogla zaradi ostankov jajčnega likerja, žurersko razpoloženi pa so tudi galebi v Devonu in Dorsetu na jugu Anglije. Po navedbah predstavnikov lokalnega društva za zaščito živali so ptiči po večerni zabavi zmedeni in brez prave orientacije, po ulicah se opotekajo, niso sposobni hoditi naravnost ter smrdijo po alkoholu. Da ne gre za botulizem, kaže tudi to, da si galebi po jutranjem bruhanju hitro opomorejo. Lokalne pube zdaj prosijo, naj odvržene smeti dobro zavarujejo in tako preprečijo nočne pohode zabave željnih ptic.

Sladkosnednež z glavo v kozarcu nutelle

Drugačna odvisnost pa je v težave spravila avstralskega oposuma. Sladkosnedneža je premamil kozarec rjavega lešnikovega namaza italijanskega proizvajalca, ki ni računal na to, da bo glavo morda res spravil v posodo, ne pa tudi iz nje. Reševalna ekipa je razburjeno žival ovila v brisačo, da jih ne bi poškodovala z dolgimi in ostrimi kremplji, po uspešno opravljeni reševalni akciji in zdravniškem pregledu pa so jo izpustili v naravo. Po navedbah poznavalcev so oposumi dokaj nerodne in okorne živali – večkrat se namreč zagozdijo pod kakšne stopnice ali v odtok, od koder jih nato rešujejo pristojne službe.

Lovec je postal plen

V Južni Afriki se je pred dnevi tragično končala pot divjih lovcev na nosoroge. Trije njihovih rogov željni moški so vdrli v naravni rezervat Sibuya v vzhodni provinci Eastern Cape, a so kaj hitro pristali v krempljih in želodcih tropa levov. Od enega od njih je ostal zgolj prežvečen čevelj, od preostalih dveh še glava, roki ter nekaj dodatnih posmrtnih ostankov, med drugim rokavice, puška in sekira, s katero ustreljeni živali odstranijo rog. V času pokola naj bi levi domnevno spuščali nenavadne zvoke, a si nihče ni mislil, da gre za bojne krike. Levov kljub srhljivemu napadu ne bodo pokončali, saj naj ne bi predstavljali nevarnosti turistom, ki se vsak dan zgrinjajo v ta safari. V Južni Afriki sicer živi okoli 20.000 nosorogov, kar je več kot 80 odstotkov vseh na svetu, a njihovo število zaradi divjega lova naglo pada. Novica o smrtonosnem napadu je vodje parka užalostila, a vendarle upajo, da bo tragičen konec lovcev za njihove kolege poučen. »Vedno pač ne moreš biti zmagovalec,« so pomenljivo sporočili. Zlasti ko se iz oči v oči soočiš s kraljem živali. Takrat lahko od tebe ostane le – prežvečen čevelj.

Pripravila Tamara Krivec