Ni bilo tako davno. Bili smo na mednarodni predstavitvi novega Oplovega avtomobila v okolici Frankfurta, vozili smo po obvoznici, pripravljalo se je na dež. Zabliskalo se je. Kar malce premočno nas je zaslepilo, da bi šlo, ne glede na opisano vreme, za naravni pojav. Dokaz, da dejansko ni bil, je prišel po elektronski pošti manj kot teden dni kasneje. Prekoračili smo hitrost, namesto predpisanih 80 kilometrov na uro smo vozili 86. Da, tudi v Nemčiji, ne samo pri nas, te na povsem varnem, preglednem odseku, na katerem »še nikdar ni bilo nesreče«, hinavsko ulovi radar. In da, zaradi borih šestih kilometrov na uro.
Pri vsem skupaj je vseeno tudi (pomembna) razlika: kazen je prišla tako rekoč nemudoma, ko smo se dogodka še živo spominjali, in bila je prekoračitvi primerna – vsega deset evrov! Seveda smo jo nemudoma poravnali, tudi zaradi tega, ker nismo želeli povzročati težav organizatorju, v čigar avtomobilu z nemškimi registrskimi tablicami smo prekršek storili. Če bi enakega, torej takšnega, ko te policisti v tujini ne kaznujejo na kraju samem, ob kakšni drugi priložnosti v svojem, s slovensko registrsko tablico, pa nam kazni ne bi bilo treba nujno plačati, saj poti za izterjavo tako nizkega prekrška ni. A o tem več kasneje.
Najprej pojasnilo, od kod pristojnim tujim organom sploh podatki o lastniku slovenskega avtomobila, ki v tujini zakrivi prometni prekršek. »Evidenco registriranih motornih vozil pri nas vodi ministrstvo za infrastrukturo, ki opravlja tudi naloge nacionalne kontaktne točke za izmenjavo podatkov iz evidence registriranih vozil z državami članicami Evropske unije (EU) in državami Evropskega gospodarskega prostora (EGP) za čezmejno izmenjavo podatkov o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana. Izmenjava podatkov se nanaša na vozila, s katerimi so bili v navedenih državah storjeni cestnoprometni prekrški,« so pojasnili pri ministrstvu za infrastrukturo.
Možna prisilna izterjava
Tako torej organom držav EU in EGP že od marca 2015, odkar velja direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, ni težko pridobiti podatkov, država, v kateri je bil storjen prekršek, pa se sama odloči, ali bo uvedla postopke nadaljnje obravnave v zvezi z naštetimi prekrški. Kadar se v skladu s svojo nacionalno zakonodajo o tem ustrezno obvesti lastnika vozila, imetnika vozila ali drugače identificirano osebo, osumljeno storitve prometnega prekrška. Pri tem smo spet pri višini kazni. Ko dobimo obvestilo o prekršku in je globa zanj 70 evrov ali več, jo je najbolje čim prej poravnati. Če je ne, tuji organ namreč lahko zaprosi za priznanje in izvršitev njihove pravnomočne odločbe pri okrajnem sodišču v Celju, ki je pri nas izključno pristojno v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije (za druge države ne), s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov slovenskim državljanom.
Zakaj smo omenili 70 evrov? »Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU določa, da se priznanje in izvršitev denarne sankcije, ki ne dosega 70 evrov, zavrne. Glede na navedeno sodišče priznava zgolj zneske v vrednosti najmanj 70 evrov. Lahko pa se zgodi, da je storilcu izrečena denarna kazen, ki je nižja od tega zneska, in sodišče odločbo prizna in izvrši, če so mu poleg denarne kazni v plačilo naloženi še stroški postopka in celoten znesek denarne sankcije nato doseže ali preseže 70 evrov,« nam je povedala direktorica okrožnega sodišča v Celju Ksenija Ručigaj in dodala, da je največ takšnih predlogov za priznanje in izvršitev sodišče prejelo iz Avstrije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Nizozemske in Združenega kraljestva.
Če je kazen nižja od 70 evrov, načeloma torej ni poti, da bi jo od nas v Sloveniji kdor koli tako ali drugače izterjal, če znaša 70 evrov ali več in so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje in izvršitev tuje odločbe, ki so določeni v zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, pa celjsko okrajno sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se tuja odločba prizna in izvrši v Sloveniji. »S pravnomočnostjo in potekom roka za prostovoljno plačilo denarne sankcije, ki ga sodišče določi v sklepu, postane v tujini izrečena denarna sankcija izvršljiva v Republiki Sloveniji. Če storilec denarne sankcije ne poravna v roku, določenem v izdanem sklepu, se terjatev prisilno izterja prek Fursa,« je dodala Ksenija Ručigaj.
Različne oblike kaznovanja
Se pa denimo lahko zgodi, da nas v državi, v kateri smo storili prekršek, kdaj kasneje zaradi takega ali drugačnega razloga ustavijo policisti, pri čemer srečanje, ko ugotovijo naše grehe iz preteklosti, ne bo ravno najprijetnejše. In še to: vse doslej omenjeno velja za prometne prekrške v državah EU in EGP, medtem ko je, kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, v razmerju do tretjih držav mednarodna pravna pomoč na področju prekrškov (predvsem vročanje pisanj in pridobivanje dokazov) mogoča na podlagi večstranskih mednarodnih pogodb in bilateralnih pogodb (Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija…) ali na podlagi načela vzajemnosti.
Sicer pa je treba priznati, da veliko poročil o zares hudih prekrških slovenskih voznikov v tujini (na srečo) ni zaslediti – ali vsaj ne pogosto. Mar to pomeni, da se v tujini vedemo lepše kot doma? »Vozniška kultura je v Sloveniji tema različnih pogovorov, tako na javni kot na osebni ravni. A če z avtomobilom potujemo po različnih državah, lahko hitro opazimo, da ljudje vozijo različno, razlikujejo se komunikacija med vozniki kot tudi dinamika vožnje in njihova odzivnost v prometu. V državah, v katerih je znano, da so vzpostavljeni različni in pogostejši sistemi nadzora, je možno, da slovenski vozniki bolj spoštujejo predpise, vsekakor pa je to odvisno od posameznika in njegovega odnosa do prometa in prometne varnosti,« nam je o tej temi povedala Vesna Marinko z Javne agencije RS za varnost prometa.
