Novogoričan Aleksander Granolić trenutno čaka, ali bo sodnik ugodil njegovi prošnji, da bi 600 evrov vredno kazen za prekršek poplačal z delom v splošno korist. Najraje bi v ure preračunano kazen odslužil v novogoriškem dijaškem domu, kjer ga že dobro poznajo. Tam je doslej kot hišnik in urejevalec zunanje okolice odslužil večino svojih prejšnjih kazni. Največ si jih je prislužil s prometnimi prekrški, odsedeti bi moral tudi zaporno kazen. O nespametnih dejanjih nerad govori, prav tako ne o kaznih. Pove pa, da je v zameno zanje že opravil več kot tisoč ur družbenokoristnega dela. »Kar si zakuhal, moraš tudi plačati. Sam sem brezposeln in dobro se mi zdi, da lahko kazen odslužim takole,« pravi. S svojim povratništvom ni najbolj zgleden primer. »Tak pač sem,« pravi. Večina namreč po opravljenem delu v splošno korist prekrška ne ponovi.
Dve uri dela za en dan zapora
V preteklih letih je v Sloveniji nadomestno obliko kazni z delom v splošno korist opravljalo okrog 3500, posamezna leta tudi več kot 4000 ljudi, zadnji leti se število zaradi spremenjene zakonodaje znižuje. Največkrat gre za prometne prekrškarje brez službe. Delo lahko opravijo v zameno za globe, ki jih ne morejo plačati, zanj lahko zaprosijo v zameno za opustitev kazenskega pregona, v primeru poravnave ali celo kot zamenjavo za največ dvoletno zaporno kazen. Na milost sodnika, da bi zaporno kazen spremenil v ure dela, ne morejo računati le obsojeni zaradi kaznivih dejanj spolne nedotakljivosti. Za manjše prekrške in kazniva dejanja jih lahko doleti najmanj 40 ur ali en teden običajnega dela, imamo pa tudi prekrškarje in obsojence, ki so v zameno za klasično kazen opravili več kot 1000 ur družbenokoristnega dela. Za vsak dan, ki bi ga moral obsojenec preživeti v zaporu, mora v javnih organizacijah opraviti dve uri. Plačila za to ne prejme, je pa v tem času zdravstveno in pokojninsko zavarovan, socialno najšibkejšim povrnejo tudi stroške prevoza in malice.
Njihovo vključitev v delo za zdaj še koordinirajo centri za socialno delo. Koordinatorica za severno Primorsko Tanja Pipan pojasnjuje, da takšne ljudi sprejemajo najrazličnejše organizacije, od domov upokojencev, gasilskih, športnih in humanitarnih društev do vrtcev in krajevnih skupnosti. Samo na severnem Primorskem je takšnih organizacij trenutno 94.
Izkušnje so dobre
Ravnatelj Dijaškega doma Nova Gorica Dragan Kojić ima s tovrstnim delom zelo pozitivne izkušnje. Prepričan je, da je v večini primerov takšna kazen tudi zelo vzgojna. Podobno meni Bernarda Pirih iz Doma upokojencev Nova Gorica, kjer so v zadnjem obdobju vsako leto sprejeli približno deset oseb na alternativnem prestajanju kazni. »Na leto so pri nas opravili med 1000 in 1800 ur. Imeli smo tudi človeka, ki je pri nas delal več kot 1000 ur. Vključujejo se v delo kuhinje, pralnice, v dnevni center, medgeneracijsko središče, pomoč na domu. Nikoli ne delajo sami, vedno so pod nadzorom mentorja. Izkušnje so dobre. V vseh desetih letih se je samo enkrat ali dvakrat zgodilo, da smo sodelovanje prekinili, ker težav nismo mogli več tolerirati. Res pa je, da že na začetku zavrnemo tiste, za katere ocenimo, da z njimi ne bomo mogli dobro sodelovati. V domu upokojencev delamo z zelo ranljivo skupino in najprej moramo zaščititi naše varovance,« pravi Pirihova. Pojasnjuje, da se ljudem med opravljanjem dela v splošno korist večkrat odpre nov svet, le malo jih ima za sabo izkušnjo dela s starostniki. Enega jim je uspelo po opravljenem delu celo zaposliti, mnogi pa se k njim kasneje vračajo kot prostovoljci.
Težko najdejo delo za invalide
Pipanova pojasnjuje, da se ob dobrih zgodbah v praksi pojavljajo tudi težave. Najtežje zaradi zdravstvenih omejitev najdejo delo za invalide, nosečnice in upokojence, prav tako tudi za mladoletnike, odvisnike ter povratnike s slabimi izkušnjami. »Sodišča centru vnovič napotujejo iste osebe, čeprav se že prej za sodelovanje z njimi ni odločila nobena organizacija. Prav tako znova pošiljajo osebe, ki se vabilu ne odzovejo ali se izogibajo opravljanju dela. V teh primerih sodišče prosimo, naj nam jih ne pošiljajo več in naj zanje uporabijo druge načine kaznovanja,« pravi Pipanova. Sem in tja se zgodi, da s kom tudi prekinejo pogodbo o delu. Najpogosteje zaradi ponavljajočega zamujanja na delo ali neprimernega vedenja.
Napovedane spremembe
Ta teden bo ministrstvo za pravosodje v javno obravnavo poslalo predlog zakona o probaciji, že danes ga bo minister Goran Klemenčič predstavil na novinarski konferenci. Predlog predvideva, da nad koordinacijo dela v splošno korist ne bi več bdeli centri za socialno delo, temveč posebna probacijska služba na pravosodnem ministrstvu. »Vrsta probacijskih aktivnosti, ki jih sedaj izvršuje več nosilcev, bo tako izvrševala specializirana strokovna institucija, s tem pa se bo povečala učinkovitost izvrševanja sankcij ter kazenskopravnega sistema v celoti,« razlagajo na ministrstvu. S tem bi se Slovenija postavila ob bok preostalim evropskim državam, saj je ena redkih, ki nima skupne službe, ki bi bdela nad kaznovanimi. Te naloge trenutno izvajajo državni tožilci, centri za socialno delo in zavodi za prestajanje kazni zapora, izvajanje hišnega zapora pa nadzira sodišče samo ali s pomočjo policije.
Na novogoriškem centru za socialno delo pojasnjujejo, da imajo premalo podatkov z ministrstva, da bi lahko tovrstno rešitev komentirali. Se pa ob informaciji, da naj bi poslej za njihove »stranke« skrbeli na oddelku v Kopru, direktorica Nataša Košiček sprašuje, kako učinkovito bodo lahko pogovore opravljali iz Kopra in kakšen bo poslej stik z obsojenci.
