Zdaj imamo Francoze v finalu, celo takšne z veliko začetnico. Ob njih so Hrvati, ki so jih na predvečer odhoda v Rusijo na posebni proslavi objemale matere padlih vojakov iz Vukovarja, oblečene v črne majice z napisom Tudi jaz sem Luka Modrić. Je suis Modrić, itak, v preciznem hrvaškem prevodu. Uboge matere, ki jim je zgodovina namenila to grozljivo vlogo večnega žalovanja, so Modriću za popotnico na nogometno prvenstvo nabrale zeliščno cvetje z vukovarskih hribov in potočile nekaj solz, saj bo »če je kje Bog, naredil, da končno dobimo zadoščenje«. Zdelo se je, da dečki ne odhajajo igrat nogometa, ampak preverjat, ali nogomet igrajo tudi nebeške instance. Med gledanjem tistega spektakla sem bila na odročnem otoku sredi morja, kjer se je naš apartmajski gazda pritoževal nad letošnjim obiskom domačih, torej hrvaških turistov – vsi so šli v Rusijo, je tožil, na morje pa nič. Stvar je rešil z edinim posegom, ki ga je menda imel na voljo. Cene apartmajev je zvišal, kajti nekako je vendar treba priti do kruha. Nema problema. Gostov bo manj, bodo pa zato plačali več.
Cilj opravičuje sredstva, vselej. Še posebej v nogometu. In tako bodo Francozi z veliko začetnico do konca koncev igrali kakor trdnjava in prodirali naprej s svojo menda neatraktivno igro, Hrvati bodo do konca koncev pozabljali, da so v igri in ne v vojni, mi pa bomo vse skupaj evforično spremljali in egocentrično pobirali stave, s čimer bomo poskušali pokazati le to, kako dobri smo v napovedovanju, kako brez konkurence v poznavanju… igre. Saj se samo igramo. In to tako radi počnemo, da se brez slabe vesti naredimo francoze in pozabljamo, da svetovno nogometno prvenstvo ni igra, pač pa resen biznis. Da francoska reprezentanca mogoče res spominja na trdnjavo, a da so resnične trdnjave – z detektorji kovin, vojaškim spremstvom in nadzornimi kamerami – naši novi nogometni stadioni. Pozabljamo, in to z veseljem, da se v naših stavah obračajo denarji, vredni državnih proračunov, skriti v davčnih oazah.
Naredimo se francoze, ker je igra preveč fajn, da bi se uprli. Odpustimo. Pozabimo. Zapremo oči in sledimo toku. In zato bomo čez štiri leta članek ob zaključku svetovnega nogometnega prvenstva brali v božični mrzlici, med lučkami in darili: 18. decembra 2022. Pozimi, a igralci bodo vseeno igrali fuzbal v vročini, v klimatiziranih pokritih dvoranah. Dobrodošli v prihodnosti. Tu zmeraj zmagajo francozi.
