Retorika, ki je bila na področju migracij še pred pol leta značilna za »skrajno« višegrajsko četverico (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška), se je ob predsedovanju Avstrije Evropski uniji preselila v središče Unije. Na današnjem neformalnem zasedanju notranjih ministrov EU v Innsbrucku so razpravo o zavračanju prosilcev za azil in zapiranju osrednjeevropskih držav pred migranti vodili notranji ministri Avstrije, Nemčije in Italije, Herbert Kickl, Horst Seehofer in Matteo Salvini. Poudarek je bil na obravnavanju prošenj za azil na zunanjih mejah EU in na odgovornosti, ki naj bi jo morale prevzeti tudi tretje države, kot so Bosna in Hercegovina, Srbija in druge, prek katerih potekajo migrantske poti. Centri za obravnavo prosilcev za azil naj bi bili tako postavljeni že na poti, ki vodi v Evropo, in ne v ciljnih oziroma tranzitnih državah EU.
Verižno vračanje v Bosno
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je po srečanju ministrov za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da zaprti centri, v katerih naj bi obravnavali vse prosilce za azil, ki so na poti v Evropo, ne bodo organizirani v Sloveniji, temveč na zunanjih mejah EU. »Slovenija namreč v tej zgodbi ni v prvi vrsti, ker ni prva država vstopa v EU,« je dejala. Po njenem mnenju nihče ne more pričakovati, da bi Slovenija nosila večinsko breme migracijskega pritiska na EU. »Pred nami so namreč države članice in tudi kandidatke oziroma potencialne kandidatke, ki imajo svojo obveznost zaščititi meje in tudi upravljati migracijski tok,« je dejala.
Kot je znano, je EU Sloveniji že leta 2015 predlagala, da bi bile tu organizirane »vroče točke« (hotspoti), v katerih bi preverjali upravičenost prošenj za azil ljudi, ki potujejo naprej v Evropo. Slovenija se je tedaj temu uprla in odtlej – kot je videti tudi v praksi – sprejema množico ukrepov, s katerimi odvrača migrante. Kot smo poročali že junija, se je slovenska policija med drugim povezala s hrvaško, da bi skupaj izvajali verižno vračanje prosilcev za azil v Bosno in Hercegovino. S tem Slovenija pred Nemčijo in Avstrijo, pa tudi Italijo, dokazuje, da ustrezno »varuje« notranjo mejo EU, ki je hkrati schengenska meja. Vse tri države so namreč napovedale vračanje prosilcev za azil v predhodne države. Da bi to preprečili, Slovenija in Hrvaška raje sami prosilce za azil, ki so sicer namenjeni v Avstrijo, Italijo, Nemčijo ali drugam, vračata v Bosno in Hercegovino. Največje vprašanje pa je, zakaj bosanska federalna policija dovoli hrvaški policiji, da jim prosilce za azil kar nelegalno pošilja čez mejo – tako da jih naženejo čez neki potok pri bosanskem mestu Velika Kladuša.
Ukrepi na nemško-avstrijski meji
Slovenska ministrica se je danes posebej sešla z nemškim notranjim ministrom Seehoferjem. Ta ji je predstavil ukrepe, ki jih namerava Nemčija sprejeti za zajezitev migracij na nemško-avstrijski meji, pa tudi ukrepe, ki jih predlaga za Italijo in Grčijo, ki sta prvi državi vstopa migrantov v unijo, je poročal STA. Nemčija si po ministričinih besedah prizadeva za hitrejši dublinski postopek, torej za hitrejše vračanje prosilcev za azil v države članice, prek katerih so prispeli v Evropo.
Seehoferjeva prizadevanja pa je treba razumeti predvsem v luči bližajočih se deželnih volitev na Bavarskem, kjer njegova stranka CSU vodi deželno vlado. Notranji minister je – čeprav je število novih migrantov v Nemčiji letos manjše kot v minulih letih, na bavarskih mejah pa obravnavajo komaj pet novih prosilcev za azil na dan – pred volitvami zagnal politično ofenzivo. Ta je usmerjena zlasti proti politiki odprtih vrat nemške kanclerke Angele Merkel. Seehofer poziva k zapiranju meje pred begunci in k izgonu tujcev, ki so v Nemčijo v minulih letih prišli iz azijskih, bližnjevzhodnih in afriških držav in pri tem niso imeli sreče z urejanjem bivanjskih statusov. Da je urejanje statusov odvisno od sreče in ne (zgolj) od dejanskih razmer, pa je letos pokazala velika afera, ki je zajela nemški zvezni urad za azil, v katerem so razmere precej kaotične.
