Dva ruska diplomata bosta morala nemudoma zapustiti ozemlje Grčije, še dvema pa je prepovedan vstop na grško ozemlje. Tako se je odločila vlada v Atenah in s tem skalila doslej dokaj idilične odnose med Grčijo in Rusijo, kajti iz Moskve je že prišel odgovor, da bo Kremelj, tako kot vedno v takšnih primerih, odgovoril na enak način in v enakem obsegu.
Za to, da so se v Atenah odločili za takšno potezo, imajo prav gotovo dobre razloge in predvsem dovolj dokazov, da so izgnani diplomati presegli svoje pristojnosti in se vmešavali v grške notranje zadeve, sicer ne bi tvegali zaostritve odnosov z Rusijo, ki je Grčiji dokaj trdno stala ob strani v času najhujše finančne krize. Grški premier Aleksis Cipras se je pogosto srečeval z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, tesne povezave med Moskvo in Atenami pa so bile pogostokrat sporočilo Bruslju, naj ne pritiska preveč na Grčijo, sicer bosta EU in Nato hitro priča oslabljenem južnem krilu.
Grčija je bila tudi ena redkih evropskih držav, ki se niso pridružile množičnemu izgonu ruskih diplomatov zaradi še vedno nepojasnjenega primera zastrupitve nekdanjega dvojnega vohuna Skripala in njegove hčerke v Veliki Britaniji. Ne nazadnje, Grčija mora imeti dobre odnose z Rusijo tudi zaradi stalnih napetosti v odnosih s Turčijo, ki pa je trenutno pomembna zaveznica Moskve.
Rušenje sporazuma s Skopjem
Iz skopega pojasnila in neuradnih informacij iz soban grškega zunanjega ministrstva je mogoče sklepati, da obstajata dva razloga za ukrepe proti ruskim diplomatom. Prvi je, da so na različne načine poskušali vplivati na grške uradnike in politike, naj »minirajo« dogovor premierja Aleksisa Ciprasa z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom o novem imenu Makedonija (Republika Severna Makedonija).
Drugi pa je, da so poskušali prek »denarnih nagrad« nekaterim grškim cerkvenim dostojanstvenikom povečati vpliv ruske pravoslavne cerkve v grški pravoslavni cerkvi, predvsem na polotoku Atos, kjer so samostani skoraj vseh pravoslavnih cerkva. Pri tem svojem početju naj bi ruski diplomati, so povedali viri blizu grške vlade, širili lažne vesti oziroma dezinformacije in poskušali podkupiti nekatere grške politike in uradnike.
Da se Rusija intenzivno vmešava v notranje zadeve držav v tem delu Evrope, so že pred časom trdili tudi v Makedoniji. Sedanja vlada v Skopju je obtožila Rusijo, da sta skupaj s Srbijo poskušali z ne ravno diplomatskimi prijemi obdržati na čelu države nekdanjega premierja Nikolo Gruevskega in njegovo stranko VMRO-DPMNE, ki sta bila usmerjena bolj prorusko in manj pronatovsko kot sedanja. Propad dogovora o novem imenu Makedonije bi morda spodnesel premierja Zaeva in nazaj na čelo države pripeljal Moskvi veliko bolj ljubega Gruevskega.
Pred tremi meseci je ruski veleposlanik v Skopju Oleg Ščerbak brez dlake na jeziku in nič kaj diplomatsko opozoril Makedonijo, da bo država z vstopom v Nato, v primeru oboroženega spopada med Rusijo in sevenoatlantsko zvezo, postala »legitimna tarča ruskih oboroženih sil«, zato naj Makedonci pred odločitvijo »dobro razmislijo, ali to želijo svojim otrokom«.
V Atenah pa so poudarili, da so Moskvo že »pred časom opozorili na nediplomatsko početje nekaterih zaposlenih na ruskem veleposlaništvu, a to očitno ni zaleglo, zato smo morali ukrepati«. Kljub temu pa želi grški politični vrh še naprej imeti dobre odnose z Rusijo.
Na recipročen odgovor Kremlja, da bodo v kratkem štirje grški diplomati morali zapustiti Rusijo, pa so iz Aten nemudoma in odločno odgovorili Moskvi, da izganja grške diplomate, ki v nasprotju z ruskimi niso presegli svojih pooblastil in se niso ukvarjali z nedovoljenimi posli. To bo posledično vodilo k nadaljnjemu zaostrovanju odnosov in novim izgonom ruskih diplomatov.
