Čeprav je Botanični vrt Univerze v Ljubljani ujet na približno dveh hektarjih med Karlovško in Ižansko cesto, je na tem zelenem koščku glavnega mesta združena že več kot petina vse slovenske flore.
Pred dobrima dvema letoma so namreč v botaničnem vrtu, ki letos praznuje 208 let, uredili trajno semensko banko, v kateri semena hranijo zamrznjena pri konstantni temperaturi –18 stopinj Celzija, s čimer jim bistveno podaljšajo odstotek kaljivosti. Do danes so v ljubljanskem botaničnem vrtu v trajno semensko banko shranili že 701 vrsto, kar je 20,3 odstotka vse slovenske flore. S tem so predčasno izpolnili zahtevani cilj varovanja rastlinskih vrst na globalni ravni, ki državam narekuje, da do leta 2020 v semenski banki shranijo najmanj 20 odstotkov domače flore.
V semenski banki 701 vrsta
S 701 vrsto je bogata in raznolika semenska banka ena večjih na območju Srednje Evrope. »Hranimo tudi ogrožene vrste in endemite, torej primerke vrst, ki rastejo samo v Sloveniji. Te poskušamo nabrati na čim več različnih nahajališčih, saj tako ohranjamo raznolikost vrste,« je nekaj posebnosti izpostavil vodja botaničnega vrta Jože Bavcon. Ob tem je poudaril, da si želijo v botaničnem vrtu delež slovenske flore, ki jo hranijo v semenski banki, v prihodnje še povečati. Ob trajni semenski banki semena že od leta 1997 skladiščijo tudi v suhem prostoru pri sobni temperaturi, kjer so v dobrih dveh desetletjih shranili že več kot 12.000 vrečk s približno 3000 vrstami, v botaničnem vrtu pa raste tudi več kot 5000 rastlinskih vrst. »Prav raznolikost rastlin, ki jih imamo v vrtu, je pritegnila tudi tujo javnost,« je Bavcon še izpostavil eno od odlik ljubljanskega botaničnega vrta, ki se ne ponaša le s sodelovanjem z botaničnimi vrtovi iz tujine, temveč od letos tudi z akreditacijo Svetovne organizacije botaničnih vrtov. Ljubljanski botanični vrt je tako eden izmed zgolj sedmih vrtov na svetu s tem uradnim priznanjem, da ustreza vsem zahtevam botaničnih vrtov.
