»Moja dolgoletna želja je bila, da najdem brezlistnega nadbradca (Epipogium aphyllum),« je pripoved o iskanju cvetlice začel Bohinjec Peter Strgar, ki skupaj z ženo Polono že petnajst let fotografira bohinjsko floro. Skupaj vodita botanične izlete, na katerih iščejo cvetlice. Zato za marsikatero redko cvetlico ve, kje raste. Le brezlistni nadbradec se mu je izmikal: »Zahvaliti se moram gospodu dr. Igorju Dakskoblerju, ki je poklicni botanik in mi je dajal nasvete, kje, kdaj in kako naj iščem. Nekega dne sem si vzel prosti dan in prečesal severno stran Črne gore, sosednje gore Črne prsti. Iskal sem tako, da sem šel cikcak vedno višje in tako prehodil ogromno. Nekje na višini 1200 metrov sem ga našel. Pravzaprav sem ga skoraj pohodil. Ironija pa je, da sem to rastišče pravzaprav gledal vsak dan skozi okno naše dnevne sobe, saj je okno obrnjeno ravno proti tem rastišču v Črni gori.« Brezlistni nadbradec je divja orhideja: »Na pogled ni neki lepotec, je pa redek, nekoliko samosvoj, saj kakšno leto sploh ne zraste, in to me je gnalo v tako dolgo iskanje.«
Tudi zaradi takega žara ob iskanju redkih alpskih cvetlic v Bohinju od 25. maja do 10. junija organizirajo festival alpskega cvetja, na katerem bo tudi razstava fotografij Petra Strgarja. Poleg kulinaričnih dogodkov in delavnic bodo organizirani tudi vodeni botanični ogledi alpskega cvetja v okolici Bohinja. Letos bo festival del praznovanja 240-letnice prvega pristopa na Triglav, zato bodo še posebno pozornost namenili štirim cvetlicam, ki v imenu nosijo ime Triglav: triglavski svišč, triglavska neboglasnica, triglavski dimek in triglavska roža za katero ljudsko verovanje trdi, da ima čudežno zdravilno moč. O teh štirih cvetlicah bodo organizirali strokovni posvet.
Divje orhideje in zdravilne rastline
Za Bohinj so značilne tudi divje orhideje, saj jih v okolici jezera raste več kot 40 vrst. Čeprav, kot pravi poznavalec Peter Strgar, večina bohinjskih divjih orhidej raste tudi drugje. Vedno pa se najde kakšna nova divja orhideja: »Pred dvema letoma smo s Turizmom Bohinj izdali brošuro, v kateri so opisane v Bohinju rastoče divje orhideje. Po dveh letih smo našli še dve novi vrsti, ki jih v brošuri ni. Očitno so še rezerve in bomo tudi v prihodnje našli še kakšno.« Petru Strgarju se zdi najbolj zanimivo, da v hladnem in deževnem Ukancu uspevajo rastline, ki rastejo tudi v Primorju. »Značilnost za Bohinj je seveda bohinjska perunika, čudovite so orhideje na bolj močvirnih tleh, meni najlepše pa so visokogorske rože, ki rastejo v krutih razmerah in velikokrat krasijo povsem golo skalo,« je cvetlice svojega domačega kraja opisal fotograf.
Če povprečnega Slovenca vprašate, ali pozna gorske cvetlice, bo odgovoril, da seveda, saj pozna planiko. Mogoče bi dodal še encijan. Takoj za tem bi se vsak spomnil Pehte in njenih zdravilnih kapljic. »Zanimivo je, da se Slovenci za rože najbolj zanimajo v okviru nabiranja zdravilnih zelišč, čajev. Tako marsikdo pričakuje, da bo na vodenem izletu videl, kje kaj raste, kar bi lahko uporabil v te namene,« opiše Peter Strgar in ob tem doda, da vodeni ogledi bohinjskega cvetja niso namenjeni iskanju zelišč. »Marsikoga rože zanimajo tudi drugače, o čemer se veliko pogovarjamo na forumih.«
Ogroženi močvirja in travniki
Kar zadeva tujce, so ti nad bohinjskim cvetjem navdušeni: »Predvsem Angleži so najbolj 'hvaležni' udeleženci vodenih botaničnih tur. Najbolj jih navdušujejo bogato cvetoči travniki. Ko pa se ustavimo ob divjih orhidejah, je sreča popolna. Mnoge rastline, ki so pri nas popolnoma običajne, poznajo le iz gojenih vrtov. Ne morejo verjeti, da uspevajo v naravi tudi bahave lepotice, kot so perunike in lilije.«
Namen Festivala alpskega cvetja je tudi, da opozarja na to, kako ogrožene so alpske rastline. »Ravnovesje v naravi je krhko. Nekaterim močvirskim rastlinam so pustili zelo malo prostora za rast, saj se ne zavedamo dovolj pomena močvirij in barij. Večini to predstavlja le nepomemben in nekoristen svet. Tako se je pred leti zasul del močvirja v spodnji Bohinjski dolini v namen parkirišča, kjer so uspevale izredno redke loeslove grezovke (Liparis Loselli).« Ogrožene pa so tudi cvetlice na pašnikih: »Travniške divje orhideje in tudi druge rože so po eni strani ogrožene zaradi intenzivne rabe travnikov, po drugi pa tudi zaradi opuščanja košnje in posledičnega zaraščanja.« Zato ljubitelj alpskega cvetja Peter Strgar opozarja, da je je treba najdi pravo ravnovesje, saj se bodo alpske lepotice le tako ohranile.
