Tudi ko poletne temperature zraka podivjajo, je v zeleni senci ljubljanskega Botaničnega vrta ob Ižanski cesti povsem prijetno. Sploh ob dopoldnevih poti pod gostimi krošnjami polnijo mamice s spečimi dojenčki, sem in tja na klopeh v ptičjem petju uživajo starostniki, ki se v ograjenem vrtu za železniško progo počutijo varnejše kot v Tivoliju, otroci navdušeno opazujejo želvice v mlaki, marsikoga pa v to ljubljansko oazo miru privabijo okusni ledeni čaji, ki jih ponujajo v osrčju vrta.
»Ko je takšen lep dan, mora dežurni, preden ob osmi uri zapre vrt, celo odganjati obiskovalce,« pove vodja vrta dr. Jože Bavcon, zadovoljen nad obiskom, ki je v zadnjih letih, odkar je lepo urejena pot od Špice, še zlasti zadovoljiv. V poletnih dneh v zeleno zavetje pogosto zaidejo tudi turisti, čez leto pa botaniki po vrtu na voden ogled popeljejo številne skupine in dr. Bavcon ocenjuje, da jih na leto obišče več kot 100.000 obiskovalcev. Vstop je ves dan prost, dva evra in pol je treba doplačati le za ogled tropskega rastlinjaka, v katerem jim uspeva veliko eksotičnega sadja, imajo pa tudi primerek avstralske aravkarije, ki je živi fosil iz časov dinozavrov.
Zamrznjena semena obstojnejša
Približno dva hektarja velik vrt, v katerem raste okoli 5000 domačih in tujih rastlinskih vrst, pa je seveda še veliko več kot samo prijeten zeleni park. Že vse od časa Ilirskih provinc ima namreč tudi pomemben znanstveni in izobraževalni pomen. Najpomembnejša naloga naše najstarejše kulturne, znanstvene in izobraževalne ustanove z neprekinjenim delovanjem je ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst. To med drugim počnejo z urejanjem semenske banke in izmenjavo semen z drugimi botaničnimi vrtovi.
»Shranjevanje semen se je pojavilo z domačimi vrtički, sicer pa je znano, da so celo v egipčanskih piramidah našli semena, ki so še kalila,« razloži dr. Bavcon in nadaljuje, da so se semenske banke začele razvijati v sedemdesetih letih, ko se je okrepilo zavedanje, da bodo nekatere rastline začele izginjati. Zaradi te nevarnosti so začeli botanični vrtovi hraniti semena naravnih rastlinskih vrt, in če se kar koli zgodi, imajo shranjen genetski material za reprodukcijo.
V ljubljanskem vrtu imajo v lesenih predalih že okoli 12.000 vrečk s semeni iz vse Slovenije, januarja pa so s pomočjo ljubljanske univerze dokončno uredili tudi trajno semensko banko. To pomeni, da semena zdaj hranijo zamrznjena pri konstantni temperaturi –18 stopinj Celzija, s čimer so jim bistveno podaljšali odstotek kaljivosti. In čeprav jim tega nihče posebej ne financira, so v dobrih šestih mesecih v zamrzovalnike shranili že 20 odstotkov slovenske flore, kar je bil sicer po mednarodni konvenciji o biodiverziteti cilj do leta 2020.
Hvaležni za zvončke
Aprilski snegolom jim je povzročil veliko preglavic, toda kljub temu je bilo zadnje leto za vrt, ki je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena, še posebno plodno. Poleg tradicionalnih dejavnosti in sodelovanj so od vsega začetka vpeti v program aktualne zelene prestolnice Evrope, gostijo pomembne botanike in ne predavajo več le doma, temveč tudi v tujini, kjer so prav tako zaželene njihove publikacije. Njihovo mednarodno prepoznavnost je jeseni okronala še prestižna angleška nagrada marsh, ki jo je dr. Bavcon prejel za zasluge na področju varovanja rastlinskih vrst in za popularizacijo botaničnih vrtov.
Ker jim univerza nameni le tretjino sredstev, z občino pa sodelujejo projektno, so tudi tržno dejavni in letos so predvsem zvončki prispevali k bogatejšemu proračunu. Prvim spomladanskim cvetlicam so prvič posvetili cel festival, na katerem so gostili največjega strokovnjaka dr. Johna Grishawa iz Anglije. S prodajo teh »zakladov Slovenije« v severne dežele pa so tudi zaslužili več tisoč evrov, ki jih bodo letos še kako potrebovali, saj jim je občina odstopila še hektar zemlje v neposredni bližini in še letos naj bi začeli širitev.