Osemindvajseterica voditeljev evropskih držav članic Nata ter Kanade in Turčije teman oblak pričakuje v podobi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nekaterim med njimi, še posebej odmevno nemški kanclerki Angeli Merkel, poslal pisma z očitki o skubljenju ameriških davkoplačevalcev in trdimi zahtevami po povečanju obrambnih stroškov. Poročevalci iz Bruslja navajajo, da tam vlada razširjeno prepričanje, da na dvodnevni vrh po lanskem prihaja še bolj prepirljiv oziroma za nasvete svojih sodelavcev manj dojemljiv voditelj čezatlantske partnerice, zazrt v lastno diplomatsko veščino, ki naj bi jo dokazalo njegovo nedavno srečanje s Kim Jong Unom, potrdilo pa ponedeljkovo z Vladimirjem Putinom.
S Putinom v sobi
Prav zato v napovedih Natovega vrha navajajo, da bo ruski predsednik »slon v sobi«, kar z drugimi besedami pomeni, da bo tokratno srečanje osredotočeno na Rusijo, ne da bi se jo izrecno opredelilo kot sovražno vojaškemu paktu, ki je bil z njeno širšo predhodnico Sovjetsko zvezo v štiridesetletni hladni vojni. To je bilo razbrati že iz izjave generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga po objavi Trumpovega srečanja s Putinom, ko je dejal, da je »pogovarjati se z Rusijo absolutno v skladu s politiko Nata«, ki »noče nove hladne vojne« in »noče osamiti Rusije«.
Trumpova preokupacija je denar
Moskva zlasti po zaslugi baltskih držav in Poljske ob nerazrešeni ukrajinski krizi in dogajanju v Moldaviji, pod Kavkazom in ne nazadnje v Siriji predstavlja glavno preokupacijo evropskih članic Nata, medtem ko vsi napovedujejo, da bo Trump v ospredje potiskal zanj nesprejemljivo porazdelitev stroškov zavezništva. V enem od tvitov pred odhodom v Bruselj je tako zapisal: »ZDA potrošijo mnogokrat več kot katerakoli druga država (članica Nata), da bi varovala slednje. Ni pošteno do ameriških davkoplačevalcev. Za povrh izgubljamo 151 milijard dolarjev v trgovini z Evropsko unijo.« In še dodal: »Članice Nata morajo plačati VEČ, ZDA morajo plačati MANJ.«
Dva odstotka BDP sta obrambna in ne Natova
Prav nadaljnji stroški in njihova porazdelitev bodo tema prvega dne zasedanja, zato je okoli njega še več nervoze, sploh po tistem, kar se je zgodilo na zasedanju sedmerice najbolj razvitih držav G7 v Kanadi, s katerega je Trump predčasno odpotoval v Singapur na srečanje s severnokorejskim voditeljem ter umaknil podpis s skupnega sporočila, kanadskega premiera Justina Trudeaua pa označil za »neiskrenega in šibkega«. Voditelji drugih članic Nata, ki bodo čutili nekaj nelagodja tudi ob vse bolj avtokratskem turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, sicer upajo, da bodo Trumpa zadovoljile številke, ki pričajo, da so v zadnjih štirih letih obrambne stroške povečale za skoraj 90 milijard na letni ravni. In da mu bodo znali razložiti, da leta 2014 obljubljena dva odstotka BDP nista »Natov denar«, ampak njihov lastni obrambni.
