Na vrhu zveze Nato v Bruslju prihodnji teden bo na dnevnem redu več izpostavljenih tem, za zdaj pa kaže, da bo ameriška administracija najbolj izpostavljala vprašanje višine vlaganj držav članic v obrambo, na katere predsednik Donald Trump opozarja že dlje časa. Tako je sklepati tudi na podlagi poročanja ameriške revije Foreign Policy in nato drugih medijev, da je Trump prejšnji mesec po ocenah diplomatov poslal pisma v vsaj enajst evropskih prestolnic in v Kanado z ostrimi opozorili, da morajo vložiti več denarja v vojsko in da nesorazmerno visoki izdatki ZDA zanje niso več sprejemljivi.
V pismu nemški kanclerki Angeli Merkel Trump po navedbah New York Timesa denimo opozarja, da je stanje nesprejemljivo, saj gre stari celini, vključno z Nemčijo, gospodarsko dobro, potem pa dodaja: »Premajhna nemška finančna poraba za obrambo spodkopava varnost zavezništva in ponuja izgovor drugim zaveznicam, ki vas imajo za vzor, da tudi same ne izpolnjujejo zavez o porabi.« Pisma naj bi med drugim romala v Rim, Madrid, Lizbono, Bruselj in drugam.
Bojazni, da vrh v Bruslju propade
Trumpova administracija od začetka svojega mandata protestira, ker poleg ZDA le sedem od 29 članic vsaj približno izpolnjuje predvideni cilj, da se za obrambo odmeri dva odstotka BDP, in le petnajst članic naj bi pripravilo ustrezen načrt, kako bodo do te številke prišle do leta 2024, kot je dogovorjeno. Ameriški predsednik je zaradi tega bil že nekajkrat kritičen do evropskih zaveznic, zato diplomati izražajo bojazen, da bi vprašanje porabe za obrambo povsem zasenčilo vrh Nata in ga celo spridilo, in to tik preden se Trump potem čez nekaj dni v Helsinkih sreča z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Bojazen je še večja, ker se je prejšnji mesec v Kanadi z razdorom končal vrh skupine G7, sedmih ekonomskih velesil, na katerem je bilo šest članic Nata. Negotovost povečujejo tudi izjave, kakršno je dal Trump v Kanadi, da »je Nato enako slab kot Nafta« (severnoameriški prostotrgovinski sporazum).
Cilj doseči vojaško porabo v višini dveh odstotkov BDP je sicer velik trn v peti mnogih evropskih vlad, zato se občasno porajajo pobude, da se ga odpravi, kar bi pod trenutno ameriško vlado prineslo nepredvidljive posledice. ZDA z močno vojaško industrijo in nominalno velikansko porabo v višini 3,57 odstotka ameriškega BDP po oceni Trumpa prispevajo nesorazmeren delež k varnosti zavezništva. A te trditve niso zrasle na zelniku njegove administracije, saj so dvig porabe od evropskih zaveznic zahtevale že prejšnje ameriške vlade, le da bolj diplomatsko.
Pritisk Washingtona vsaj deloma deluje
Zdi pa se, da Trumpov pritisk deluje. Po podatkih zveze Nato se je poraba evropskih članic za obrambo od nastopa njegove administracije v povprečju povečala. Nemški finančni minister Olaf Scholz je denimo pred vrhom v Bruslju napovedal 42,9 milijarde evrov visok obrambni proračun za prihodnje leto, kar je daleč nad vsemi napovedmi in deset odstotkov več od napovedi za letos.
To bo morda nekoliko omililo pritisk na Nemce, ne pa tudi na vse ostale, kar lahko pomeni, da bodo druge ključne teme tokratnega vrha ostale v ozadju. Med njimi so ukrepi za povečevanje mobilnosti zavezniških vojska v Evropi zaradi ocen o ruski grožnji, nov program urjenja iraških varnostnih sil, morebitno povabilo v članstvo Makedoniji, ki mu glede na zadnje signale iz Aten sicer ne kaže najbolje, odprtje dveh poveljništev v Nemčiji in v ZDA za logistiko in operacije v severnem Atlantiku ter krepitev kibernetične obrambe.
