Filmski festival v Motovunu bo čez dva tedna odprl nemško-avstrijski film Styx režiserja Wolfganga Fischerja, ki je na zadnjem Berlinalu pobral kar tri nagrade, govori pa o problematiki beguncev. »To je naša prva projekcija, ki pa že veliko pove o našem letošnjem programu: četudi bi se zelo trudili, da bi imel festival ležeren, poletni značaj, so filmi odraz časa, v katerem živimo, in nas opominjajo, kje ta hip smo in kakšen je pravzaprav naš čas,« je povedal direktor festivala Igor Mirković.
Nemški fokus
Letos so se osredotočili na nemške filme, še bolj pa na mesto Berlin, ki je ta hip srce umetniške Evrope, kot se je izrazil direktor; skušali ga bodo osvetliti skozi filmsko perspektivo sedmih različnih nacij. V posebnem programu Berlin v Motovunu bodo prikazali 20 filmov, na ogled bo razstava hrvaških umetnikov, ki živijo v Berlinu, v goste pa prihajajo tudi trije berlinski didžeji.
Selektorica glavnega programa Milena Zajović je povedala, da so bili zaradi kakovostne ponudbe prisiljeni v dvojno selekcijo, odločili pa so se tako za »velike« kot »majhne filme«, kjer so slednji po kakovosti in duhu ravno tako veliki. Med »velikimi« filmi je recimo izpostavila eskapistično dramo Ne puščaj sledi (Leave No Trace), ki problematizira sodobno življenje na zahodu. Pod film se podpisuje Debra Granik, ameriška režiserka neodvisnega filma, ki je s filmom Zimske kosti (Winter's Bone) pred osmimi leti odkrila Jennifer Lawrence, danes zvezdo Hollywooda. Med »majhnimi« filmi pa je selektorica omenila Napad panike (Atak paniki), debitantski film Poljaka Pawła Maślone, ter domača filma SrbenkaNebojše Slijepčevića in Aleksi, prvenec Barbare Vekarić.
Prvenci, dokumentarci, nagrade
Prvenci imajo na festivalu posebno mesto. Med njimi bo tudi film Sladko življenje (Holiday) režiserke Isabelle Eklöf, ki je premiero doživel na Sundance festivalu, s svojim eksplicitnim nasiljem pa šokiral celo vsega vajene kritike. Zanimiv je tudi film Profil (Profile) Timurja Bekmambetova, ki se v celoti dogaja znotraj filmskega ekrana oziroma družbenih omrežij, kar je noviteta v pristopu k snemanju; letošnji obiskovalci Berlinala so ga izbrali za najboljši film.
Na ogled bo tudi nekaj glasbenih dokumentarnih filmov, med drugim o šrilanški pop ikoni in raperki M.I.A., sicer hčeri člana tamilskih tigrov, ene najbolj brutalnih terorističnih skupin na svetu. Slovenske barve pa bo med dokumentarci zastopal film Električne sanje, ki govori o Mihi Kralju, začetniku slovenske popularne elektronske glasbe, pod katerega se podpisujeta Dušan Moravec in Gregor Bauman. Na ogled bosta še dva filma slovenskih korenin: kratkometražni Jaz sem režiserke Petre Trampuž Bocevske ter mladinski Gajin svetPetra Bratuše.
Že prvi dan festivala pa bo na sporedu s cansko zlato palmo nagrajeni film Kvadrat (The Square) švedskega režiserja Rubena Östlunda, ki je tokrat (po dveh neuspelih povabilih) potrdil svoj prihod na festival. Organizatorji mu bodo ob tej priložnosti podelili nagrado maverick, sredi mesteca pa bodo postavili inštalacijo – resnični kvadrat iz filma. »Življenjsko« priznanje petdeset godina bosta prejela Rade Šerbedžija in Mustafa Nadarević, saj mineva natanko petdeset let od njunega filmskega debija.
