Japonska, tretja največja odjemalka iranske surove nafte, je letos iz te bližnjevzhodne dežele v povprečju dnevno uvozila 140.000 sodčkov surove nafte, kar 32 odstotkov več kot leta 2015. Septembrska pošiljka bi lahko bila zadnja do ukinitve sankcij, razen v primeru, da bi si Japonska pri ZDA izposlovala »izredno dovoljenje« za nadaljevanje poslovanja (kar se je v resda redkih primerih v preteklem obdobju sankcij že pripetilo). Če sta Južna Koreja in Japonska prepuščeni na milost ZDA, pa tega ne moremo trditi za največji azijski državi, Indijo in Kitajsko. Ti dve azijski velesili sta v preteklih treh mesecih nakupili skupaj za 1,4 milijona sodčkov surove nafte dnevno in sta tako za Iran z naskokom največji odjemalki. Poleg tega predstavlja 1,4 milijona sodčkov surove nafte dovolj veliko dnevno količino, ki bi si jo morali v primeru upoštevanja sankcij zoper Iran Indija in Kitajska zagotoviti pri alternativnih dobaviteljih, kar bi lahko kratkotrajno zamajalo krhko ravnovesje na globalnem naftnem trgu. V tej luči ne preseneča zadnji medijski poziv Donalda Trumpa, naj naftni kartel OPEC poveča dnevno kvoto črpanja, s čimer bi ublažili potencialni izpad iranske nafte v agregatni ponudbi in s tem tudi večji in nenaden dvig cen na globalnih energetskih trgih.
Ameriški zavezniki v precepu zaradi Irana
Ppred začetkom veljave novega vala ekonomskih sankcij proti Iranu, ki jih je razglasila Trumpova administracija in ki bodo stopile v veljavo 4. novembra letos, Južna Koreja in Japonska pospešeno kopičita zaloge iranske nafte. Azijski državi sta se zaradi novih sankcij znašli v precepu, saj na eni strani nočeta ogroziti dolgoletnega partnerstva z dobaviteljem energentov Iranom in na drugi strani vojaškega in političnega zavezništva z ZDA. Septembrska pošiljka iranske nafte na Japonsko bi tako lahko bila zadnja za nekaj časa. Še vedno ni znano, kako se bosta na napovedane sankcije odzvali Indija in Kitajska.
Sašo Šmigić
