V kolumni, objavljeni na portalu The Verge, pojasnjuje, kako se je naša družba znašla na pragu nove tehnološke revolucije. Pred dobrimi dvajsetimi leti so v naše domove prišli prvi osebni računalniki. Ti so bili vse prej kot enostavni za uporabo, sploh za najširši krog ljudi. Z leti je tehnologija postala vse prijaznejša in vse dostopnejša. Kot Mossberg piše, »če bosta danes dali otroku tablični računalnik, ga bo že z malo pomoči lahko popolnoma obvladal«.
Tehnološka evolucija je leta 2015 prinesla Amazonov pametni zvočnik echo, na katerem domuje glasovna pomočnica Alexa. Sledil jim je Google s svojim zvočnikom home, pa tudi Apple s homepod. To so naprave, ki na lestvici enostavnosti uporabe kotirajo najvišje. Uporablja jih lahko čisto vsak, če je le zmožen govoriti. Napravo vprašaš, kakšno bo vreme, zvočnik ti ponudi odgovor in po možnosti doda kopico uporabnih informacij. Take oblike pogovorov se lahko nizajo v nedogled.
Treba je samo še malo počakati
O pametnih zvočnikih in glasovnih pomočnikih je v zadnjih dveh letih res mogoče poslušati z vseh strani. Ampak res je tudi, da prodajne številke teh naprav vseeno niso astronomske. Vsaj v primerjavi s prodajo pametnih telefonov (deset milijonov prodanih zvočnikov echo leta 2016 v primerjavi s petdesetimi milijoni prodanih iphonov v zgolj 90 dneh).
To na videz nakazuje, da je se prej omenjeni prihod revolucije nekoliko ustavil. Vendar smo le na neki pavzi, na točki, ko se bo, če se vse izide, zgodil še večji preobrat kot takrat, ko so v naša življenja prišli osebni računalniki, sklene Mossberg. Vsi glavni trendi, v smer katerih se premikamo – umetna inteligenca, strojno učenje, nadgrajena resničnost, virtualna resničnost, robotika, pametni domovi, samovozeča vozila … –, imajo nekaj skupnega: boljšo in bolj razpršeno računalniško zmogljivost (bolje razviti senzorji, pametnejše glasovne storitve, boljše vizualno zaznavanje…). Tu pa se že pojavlja termin abientalno računalništvo (angleško ambient computing).
Da razumemo ambientalno računalništvo, moramo najprej razumeti internet stvari (internet of things – IoT). Ta se nanaša na med seboj povezane naprave, objekte, vozila, ki med seboj komunicirajo, prenašajo podatke in za uporabnika ustvarjajo optimizirano okolje. Ko te med seboj povezane naprave začnejo prejete podatke same inteligentno obdelovati in jih smiselno uporabljati, govorimo o ambientalnem računalništvu.
Računalnik kot tak v tem primeru izgine v ozadje. Aktivira se šele na glasovni ukaz, na navzočnost uporabnika, na zaznavanje kretenj, na spremembo temperature. Naša življenja bodo v prihodnosti obkrožena s predmeti in napravami, v katerih bo računalnik samo čakal, da od njega nekaj zahtevamo. Koncept tehnološke naprave bo popolnoma izginil, saj bo po tej teoriji vse umetno okolje do neke mere tehnologija.
Naj se takšne napovedi zdijo še tako oddaljene, se stvari že premikajo v to smer. Že lani je direktor Facebooka Mark Zuckerberg napovedal, da se njihova posebna divizija ukvarja z razvojem tehnologije, ki bo misli lahko pretvarjala v pisano besedo. Kot poročajo nekateri portali, to nadaljujejo tudi po škandalu s Cambridge Analytico.
Pri Googlu smo pred približno dvema mesecema že videli demonstracijo glasovnega pomočnika, ki tako prepričljivo sam naroči obisk pri frizerju, da ga človek na drugi strani telefonske zveze ne prepozna kot računalniški program.
Končni cilj
Tak tehnološki ekosistem nazadnje privede do točke, da informacij več ne iščemo, temveč so nam ponujene ob pravem času, na pravem kraju. Namesto da vzamemo telefon iz žepa, tipkamo in odpiramo aplikacije, bo tehnologija natančno vedela, kaj smo želeli, in nam to tudi ponudila. Odnos do tehnologije bo glede na videne smernice zelo organski, naraven in bo temeljil prav na glasu oziroma glasovnih ukazih.
Čeprav lahko pričakujemo povečanje števila ponudnikov teh storitev in čeprav se na tem področju trudijo Samsung, Facebook, Microsoft in Sony, se igra pravzaprav stopnjuje predvsem med veliko trojico – Amazonom, Googlom in Applom. Kaj bo ambientalno računalništvo prineslo, ocenjujejo strokovnjaki, bo v celoti jasno v naslednjih desetih letih.
