Po dveh krogih posvetovanj se je namreč izkazalo, da nihče od potencialnih mandatarjev nima ustrezne večine v devetdesetčlanskem zboru, zato je Pahor k sebi poklical vrsto ustavnih pravnikov, ker menda ni bilo jasno, kaj se zgodi, če predlagani kandidat, v tem primeru Janez Janša, zavrne mandatarstvo. Da je bila šarada popolna, smo nato lahko brali pojasnilo iz predsednikovega urada, da bo Pahor »ravnal ustavnopravno nesporno, če se bo pred posredovanjem predloga kandidature za predsednika vlade državnemu zboru temeljito (sic!) prepričal, da kandidat ne bo umaknil soglasja h ka

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.