Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premierja in bivšega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008, po Drnovšku pa so poimenovali tudi mestni park. Drnovškovi svojci se s tem niso strinjali ter so pozvali k premišljeni uporabi Drnovškovega imena. A občina tega ni upoštevala, zato se je Drnovškov sin Jaša obrnil na sodišče.

Zahteval je razveljavitev poimenovanja parka po njegovem očetu in odstranitev kipa, čemur je januarja 2012 pritrdilo trboveljsko okrajno sodišče ter občini naložilo, naj kip odstrani in iz naziva parka izbriše Drnovškovo ime. Sodišče je tedaj obrazložilo, da ima javnost pravico do izražanja spoštovanja le toliko časa, dokler ta ne omejuje pravice svojcev do pietete.

Drugače je odločilo višje sodišče, na katerega se je pritožila zagorska občina. Sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka je namreč zavrnilo z utemeljitvijo, da tako postavitev kipa kot poimenovanje mestnega parka ne posega v pravice svojcev do pietete, niti ni prišlo do posega v osebnostne pravice ter druge človekove pravice.

Prag nedovoljene stopnje posega je pri javnih osebah višji

Enako je menilo vrhovno sodišče, ki je zavrnilo revizijski zahtevek svojcev pokojnega Drnovška, sedaj pa še ustavno sodišče, ki je zavrnilo ustavno pritožbo Jaše Drnovška zoper sodbo vrhovnega sodišča.

Ustavni sodniki so pritrdili argumentaciji višjega in vrhovnega sodišča, da postavitev kipa in poimenovanje parka pomeni dopusten poseg v pritožnikovo pravico do pietete. Stopnja posega, ki jo mora določena oseba trpeti, ko gre za izražanje o njej, je namreč po mnenju ustavnega sodišča večja, če gre za javno osebo, in še toliko bolj, če gre za osebo, ki spada v del izvršilne oblasti.

Prav tako so za ustavno sodišče ustavnoskladna stališča, da v primeru, ko gre za uporabo imena in podobe najbolj izpostavljenih javnih oseb, še posebno tistih, ki so imele pomembno vlogo pri nastanku države in so imele izjemen vpliv na družbo, te osebe le izjemoma uživajo varstvo pri samostojnem odločanju o uporabi svojega imena in podobe.