Kip pokojnega dr. Janeza Drnovška bo lahko še naprej stal v zagorskem parku, ki prav tako nosi ime po nekdanjemu premieru in predsedniku države ter častnem občanu Zagorja ob Savi. Tako je namreč odločilo vrhovno sodišče, ki je le pritrdilo že skoraj tri leta stari razsodbi ljubljanskega višjega sodišča.
Spomnimo, da se je primer znašel na sodišče, potem ko je občina Zagorje ob Savi brez privolitve svojcev v mestnem parku postavila Drnovškov doprsni kip, delo Mirsada Begića, in po njem poimenovala mestni park. A so svojci s sinom Jašo Drnovškom na čelu temu nasprotovali, češ da je pokojni politik zavračal materialne dobrine in da Zagorjani z bronastim kipom ne spoštujejo njegovih načel, poleg tega naj bi s samovoljnim dejanjem posegali v njihove pravice do pietete, osebnostne pravice ali druge človekove pravice. Drnovškov sin je zato zahteval odstranitev kipa in razveljavitev poimenovanja parka po očetu, višjemu sodišču pa še oporekal, da ni pojasnilo, ali in zakaj naj bi obstajal upravičen interes javnosti za postavitev kipa ali preimenovanje parka.
Kakovostna ravno primerjalna praksa
A je vrhovno sodišče višjemu sodišču pritrdilo. Odvetnik Janez Stušek, ki je zastopal občino, pravi, da je bila takšna odločitev pričakovana. »Višje sodišče je absolutno opravilo svoje delo, saj je bila po vsebini argumentov to ena boljših sodb,« je prepričan Stušek. Višje sodišče se je namreč v utemeljitvi sklicevalo na primerjalne in tuje sodne prakse, med drugim na primer iz nemške sodne prakse, ko se je vdova pokojnega kanclerja Willyja Brandta uprla izdaji spominskih kovancev z njegovo podobo. Nemško vrhovno sodišče je v tem primeru razsodilo, da v primeru, ko gre za absolutno javno osebo, privolitev svojcev ni potrebna.
Temu je sledilo tudi ljubljansko višje sodišče, ki je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je bila postavitev Drnovškovega kipa brez soglasja svojcev lahko moralno sporna, kar pa ne pomeni tudi, da jim zato pripada sodno varstvo za pravice svojcev do pietete in druge osebnostne pravice. Še več, ker je dr. Drnovšek opravljal vrsto najvišjih političnih in državniških funkcij in bil zato v Sloveniji ena najbolj prepoznavnih oseb, je bil absolutno javna osebnost par excellence in odločitvi zagorske občine ne bi mogel oporekati niti sam, je januarja leta 2013 zaključilo višje sodišče.
Pravo ne more soditi o lepoti umetniškega dela
Drnovškovi svojci bi tako lahko na neki način ocenjevali le, ali se jim zdi doprsni kip dovolj lep, česar pa pravo ne more ocenjevati, meni Stušek in se obenem tudi strinja, da bo zaradi sporov med Zagorjani in svojci nesrečnemu kipu vedno ostal priokus. A je zagorski župan Matjaž Švagan že večkrat poudaril, da v tem sodnem epilogu ni ne zmagovalcev, ne poražencev. »Obžalujem, da je do spora sploh prišlo, a smo hkrati veseli, da je na koncu zmagalo človeško dejanje velikih Zagorjanov,« je včeraj, kakšno uro po tistem, ko je v roke dobil sodbo vrhovnega sodišča, dejal Švagan.
