Trgovinska vojna med največjima gospodarskima silama na svetu je od danes še nekoliko verjetnejša, potem ko so se Združene države in Kitajska vzajemno udarile s po 34 milijard evrov vrednimi carinami, napovedujejo pa se še bistveno višji zneski. Prvi je udaril Washington, saj je predsednik Donald Trump izpolnil napovedi in uvedel carine na kitajsko blago, Peking pa je potem sprejel sorazmerne povračilne ukrepe.
Kitajska je obtožila ZDA, da so s tem sprožile najobsežnejšo trgovinsko vojno v zgodovini. »Od tega ne bo imel koristi nihče. Trgovinsko vojskovanje ni rešitev,« je dejal premier Li Keqiang. V Sofiji, kjer bo jutri vrh Kitajske ter šestnajstih srednje- in vzhodnoevropskih držav, tudi z udeležbo slovenskega premierja Mira Cerarja, je Keqiang dodal: »Kitajska ne bi nikoli začela trgovinske vojne, toda če se kateri koli del sveta odloči uveljavljati carine na naše blago, bomo za zaščito naših razvojnih interesov sprejeli povračilne ukrepe.« Uradni Peking se bo pritožil Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), podobno kot je v carinskem sporu z ZDA storila Evropska unija. A ti postopki so lahko dolgotrajni, obenem pa je Trump na glas razmišljal tudi že o izstopu iz WTO.
Trumpa razmišlja o 500 carinah v vrednosti 500 milijard dolarjev
Nekateri strokovnjaki menijo, da je trgovinska vojna pravzaprav že tu in da današnji ukrepi pomenijo pok startne pištole za tekmo brez jasnega konca. »Verjetno lahko rečemo, da se je trgovinska vojna uradno začela. Če se bo tudi končala pri 34 milijardah dolarjev, bo imela na obe gospodarstvi postranski učinek. Če pa se razvname do 500 milijard dolarjev, kot je dejal Trump, bo imela na obe državi velik vpliv,« je za Reuters ocenil Chen Feixiang, profesor ekonomije na univerzi Jiaotong v Šanghaju.
Trump je namreč v četrtek dejal, da bodo naslednji teden začele veljati carine za kitajsko blago v vrednosti še šestnajst milijard dolarjev, da pa razmišlja o še 500 milijard dolarjev vrednih carinah, če bo Kitajska uvedla protiukrepe. Veljale bi sicer le za to državo, je dodal.
Pri investicijski banki Bank of America Merrill Lynch predvidevajo, da se čez poletje trgovinska vojna ne bo stopnjevala. »Vendar pa ne moremo izključiti popolnega izbruha trgovinske vojne, ki bi povzročila recesijo,« so dodali. Finančni trgi na obeh straneh Pacifika in tudi drugje nihajo zaradi negotovosti.
Trump carine proti Kitajski utemeljuje z več dejavniki. Največkrat omenja ogromen ameriški trgovinski primanjkljaj z azijsko velikanko, ki na letni ravni obsega 375 milijard dolarjev. A to ni edini trn v peti Washingtona, saj Pekingu očita tudi krajo ameriške intelektualne lastnine ob onemogočanju prostega dostopa ameriških podjetij na kitajski trg. Ta je namreč pogosto omejen z dodatnimi pogoji. Ena od praks, zaradi katerih se pritožujejo tuja podjetja, zlasti tista s posebnimi znanji, je zahteva Kitajske, da je solastnik podružnic na njenih tleh kitajski partner. To jim odpira vrata do poslovnih skrivnosti in tehnologij, kar naj bi se denimo dogajalo v avtomobilski industriji.
