Najprej je treba urediti razmere pri vratih, nato se bo laže dogovoriti, kako bomo ljudi razporejali med sobami evropske hiše, izpostavljajo na Dunaju. Ko govorijo o zunanjih mejah, mislijo v prvi vrsti zunanjo schengensko mejo, pojasnjujejo neuradno. Torej, tudi slovensko-hrvaško mejo.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU minuli petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.
Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na komentar Merklove odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi v primeru močno povečanih migracij veljalo o takšni možnosti premisliti.
Podrobnosti še niso znane
Podrobnosti v povezavi z načrti za utrditev zunanje meje za zdaj niso znane. Vrh unije je sicer v junijskih sklepih opomnil na potrebo po zagotovitvi učinkovitega nadzora zunanjih meja EU s finančno in materialno podporo EU. Pri tem so voditelji izpostavili podporno vlogo Frontexa, ki da ga je treba okrepiti z dodatnimi sredstvi in ojačanim mandatom.
Ob osredotočanju na zunanje meje sicer nihče noče izrecno reči, da je sporna ideja obveznih begunskih kvot mrtva. V avstrijskem predsedstvu poudarjajo le, da bodo na azilni sveženj, ki je v slepi ulici zaradi spornih kvot, pogledali z drugačnega zornega kota.
V povezavi z nemškimi načrti glede vračanja prosilcev za azil na Dunaju pravijo, da še čakajo na natančne načrte Nemčije, pri čemer izpostavljajo, da še ni jasen odziv koalicijskih socialdemokratov SDP in da bodo avstrijski ukrepi odvisni od nemških.
Krščansko-demokratska unija (CDU) Angele Merkel in njena bavarska sestra, Krščansko-socialna unija (CSU) sta se v ponedeljek dogovorili o vzpostavitvi tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji, iz katerih bi prosilce za azil, ki so bili registrirani že v drugih članicah EU, vračali v te države.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz bo v četrtek na Dunaju o tem govoril z nemškim notranjim ministrom in predsednikom CSU Horstom Seehoferjem, ki v prizadevanjih za čim boljši rezultat v boju z desno Alternativo za Nemčijo (AfD) na jesenskih volitvah na Bavarskem zaostruje migracijsko retoriko in maje vlado.
Migracije so očitno izjemno občutljivo politično vprašanje - stranke zmagujejo na volitvah na plečih migracij in vlade padajo zaradi migracij, pravijo na Dunaju, a izpostavljajo, da se bodo ukvarjali tudi s številnimi drugimi pomembnimi temami, kot je krepitev konkurenčnosti z digitalizacijo.
To bo zadnje polno predsedstvo pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto. Ena od glavnih nalog je obvladovanje pričakovanj, saj je predsedstvo pod velikim pritiskom, kaj vse je treba storiti do volitev. Precej nerealistična so na primer pričakovanja v povezavi z večletnim evropskim proračunom za obdobje 2021-2027, pojasnjujejo na Dunaju.
Avstrijci se ob začetku predsedovanja predstavljajo s filmom, ki vključuje gesla »jaz sem narava, jaz sem tradicija, jaz sem varnost«, ter izpostavljajo ponos na svojo vodo, ki jo opisujejo kot svoje »belo zlato«.
