»Mislim, da se zdaj lahko v miru posvetimo delu na drugih političnih področjih,« je nemška kanclerka Angela Merkel komentirala sprejeti dogovor med sestrskima krščanskima strankama, ki ga je netil predvsem vodja CSU in notranji minister Horst Seehofer, nezadovoljen z rezultati vrha Evropske unije na temo migracij. Današnje dogajanje v Berlinu in tudi nekaterih drugih evropskih prestolnicah pa ni opravičevalo njenega optimizma po miru. Takoj je zavrelo v vrstah koalicijskih socialdemokratov (SPD), še zlasti med njegovim podmladkom, njegov vodja Kevin Kühnert pa je dal jasno vedeti, da zavračajo kakršnokoli zamisel o zaprtih »tranzicijskih centrih« za migrante. Bolj zadržana je bila predsednica SPD Andrea Nahles, ki je pred odločanjem o potrditvi dogovora vodstev CDU in CSU dejala, da »se bo treba še o marsičem pogovoriti«. Dogovor so kritizirali tudi opozicijski Zeleni, njihov vodja Robert Habeck pa je dejal, da sta konservativni stranki zgolj »privlekli na plano predlog izpred treh let in ga prodali za dogovor«. Skrajno desničarska Alternativa za Nemčijo v slednjem ne vidi nobenega preobrata azilne politike in je prepričana, da bo prosilce za zatočišče težko vračati, ko bodo enkrat prestopili nemško mejo. Za civilno družbo oziroma človekoljubne organizacije so najbolj sporni predvideni tranzitni centri, v katerih bodo imeli prosilci za azil zelo omejen stik z zunanjim svetom, ne bodo smeli delati v Nemčiji ali se organizirano učiti nemško. Za zdaj jim je naklonjena le Bavarska, kjer vlada CSU že ima en tak center, ki pa se ga drži slab glas zaradi visoke stopnje kriminala v njem in pogostih protestov.
Posledice bodo daljnosežne
Dogovor, za katerega je Seehofer takoj po koncu ponedeljkovega sestanka na sedežu CDU v Berlinu dejal, da je v skladu z vsemi tremi njegovimi pogoji, dejansko polaga migracijsko politiko v njegove roke, navkljub prizadevanjem Merklove, da ostane na ravni unije. Posledice, če bo ta politika obveljala, bodo daleč presegle bavarsko mejo z Avstrijo, saj spodkopava schengensko območje, ki zajema 26 evropskih držav, in obeta svojevrsten domino učinek v njih. Avstrija je tako že napovedala, da je pripravljena sprejeti vse ukrepe za zaščito svojih južnih meja s Slovenijo in Italijo. O nezakonitih migracijah, ki da bodo glavna skrb Avstrije med njenim polletni predsedovanjem Evropski uniji, je danes v evropskem parlamentu spregovoril avstrijski kancler Sebastian Kurz. Zaščita zunanjih meja je zanj temeljni pogoj, če želi EU »ohraniti stoletni projekt schengenskega prostora brez meja«.
Salvini je zadovoljen
Drugačen je bil v razpravi v evropskem parlamentu pogled vodje liberalcev (ALDE) Belgijca Guya Verhofstadta, ki je zatrdil, da v Evropi ni migrantske krize, ampak »imamo politično krizo na hrbtih migrantov« in problematične politike, kot sta italijanski notranji minister Matteo Salvini in madžarski premier Viktor Orban. Prav Salvini je predviden ostrejši nadzor za zajezitev migracij, ki ga zaradi odločitev v Nemčiji na svojih južnih mejah pripravlja Avstrija, ocenil kot pozitivno novico za Rim. »Že z jutrišnjim dnem bi bil pripravljen znova uvesti nadzor na Brennerju (mejnem prehodu z Avstrijo), saj bi imeli mi od tega zgolj koristi,« je dejal in dodal, da več migrantov prihaja k njim iz Avstrije, kot jih iz Italije vanjo odide. Pripomnil je, da avstrijski problemi izhajajo iz meje z Nemčijo in ne z juga. Nemški dogovor je pozdravil še češki premier Andrej Babiš in napovedal, da bodo nadzor na meji, če bo to treba, uvedli tudi sami. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v prvem odzivu ni zaznal, da bi bil ukrep morda sporen z vidika evropskega pravnega reda.
