Avstrija je v soboto od Bolgarije prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji. Glavna tema vodenja osemindvajseterice bo trenutno najbolj akutno vprašanje stare celine – migracije. Poleg tega bodo v ospredju nadaljnja in zaradi časovnega pritiska vse bolj problematična pogajanja o britanskem izstopu iz unije, zahodni Balkan, na katerega je avstrijska zunanja politika tradicionalno pozorna, ter pogajanja o novem sedemletnem proračunu Unije za obdobje 2021–2027, kjer je predlog evropske komisije že naletel na številne kritike.
Nadaljevanje spodbude zahodnemu Balkanu
»Evropa, ki varuje« se glasi uradno geslo avstrijskega predsedovanja. Mogoče je razumeti, da se geslo nanaša tudi na zunanje meje EU, saj sta avstrijski premier Sebastian Kurz in njegova desnosredinska koalicija zagovornika ostrega pristopa do migracij in utrjevanje zunanjih meja, zato nanj letijo tudi kritike nekaterih držav, denimo Luxemburga, da je preblizu višegrajski četverici in njeni ostri protimigracijski politiki. Kurz sicer poudarja, da svojo vlogo na čelu EU razume kot posredniško med različnimi stališči. Ta pa bo, kot kaže, kar potrebna. Kompromis evropskih voditeljev, sklenjen prejšnji teden na vrhu EU v Bruslju, namreč očitno ne predstavlja resnične rešitve problema migracij, kar nazorno nakazuje dogajanje v nemški vladi oziroma razdor med krščanskimi demokrati in krščansko-socialno unijo. Nekateri analitiki celo opozarjajo, da gre za temo, ki lahko pomeni začetek razdruževanja EU. Kurz sicer podpira idejo o odprtju centrov za migrante na severu Afrike in ukrepe za zmanjšanje migracijskega pritiska na vseh poteh, tudi balkanski.
Dunaj je predsedovanje prevzel od Sofije, ki se je med polletnim vodenjem EU močno zavzela za napredek zahodnega Balkana ter maja organizirala vrh voditeljev članic EU in šestih držav regije, ki si želijo v povezavo. Avstrija naj bi to delo nadaljevala. V regiji ima Dunaj močne gospodarske interese, neposredno pa so tamkajšnje države povezane tudi z migrantskim vprašanjem, saj gre prek njih ključna celinska pot. Avstrija je ob napovedi predsedovanja sporočila, da je članstvo teh držav v EU v njenem interesu in da se bo zavzemala za jasne in merljive kriterije izpolnjevanja pogojev.
Koliko bodo morale članice plačati zaradi brexita
Trd oreh bo gotovo tudi brexit. Neposredno se z Londonom sicer pogaja evropska komisija, naloga predsedujoče države pa je, da doseže čim večje soglasje med članicami o skupnem stališču unije. Glede na zadnja opozorila Bruslja Britancem, naj se njihova neenotna vlada enkrat že zmeni sama s seboj, kaj sploh želi, je pričakovati nadaljevanje zapletov, pri čemer pa naj bi bila pogajanja končana še letos, torej pod avstrijskim predsedovanjem. Glavne točke razhajanja so znane: pravice državljanov, režim na kopenski meji z Irsko, vprašanje carinske unije ter financ.
Glede slednjih čaka Avstrijo med predsedovanjem še eno, od brexita ne povsem ločeno vprašanje, namreč proračun. Komisija je predlagala dvig prispevkov 27 držav članic v evropski proračun, da bi pokrile izpad zaradi odhoda Britanije. Po novem naj bi proračun znašal 1,114 odstotka bruto domačega proizvoda sedemindvajseterice, a države, ki so neto prejemnice sredstev, zagovarjajo, da EU ostane pri enem odstotku. Kurz pravi, da je izpad britanskega prispevka treba zagotoviti z rezi v veliki birokratski porabi Evropske unije. Vsekakor pa ni pričakovati, da bo Avstrija pogajanja o prihodnjem evropskem proračunu spravila pod streho pod svojim predsedovanjem. Pogajanja o zadnjem proračunu za obdobje 2014–2020 so namreč trajala poltretje leto.
