Filipinskega župana, znanega po tem, da je ljudi, aretirane zaradi domnevnega prekupčevanja oziroma uživanja mamil, prisilil k sramotilnemu pohodu v javnosti, s čimer naj bi odvrnil druge potencialne kriminalce, so ustrelili danes zjutraj med mestno slovesnostjo.

Antonio Halili, župan mesta Tanauan v provinci Batangas, 67 kilometrov južno od prestolnice Manila, je bil ustreljen proti koncu slovesnega dviga zastave pred občinsko stavbo. Neznan ostrostrelec ga je ubil z enim strelom v prsni koš.

Županovi uslužbenci pravijo, da je Halili prejemal grožnje s smrtjo zaradi ostrih ukrepov proti kriminalu. Prvi mož filipinske policije Oscar Albayalde je izjavil, da so Halilijeve »sramotilne parade« najverjetnejši motiv za umor. S kampanjo je namreč »prizadel in osramotil veliko ljudi«, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA izjavil Albayalde.

Uradniki oboroženi patruljirali po mestu

Odkar je leta 2016 filipinski predsednik postal Rodrigo Duterte, v državi vlada atmosfera ničelne tolerance do zlorabe drog. Župan Halili je takrat prišel na naslovnice časopisov, ker si je že leta 2014, torej pred Dutertejevo izvolitvijo, izmislil ukrep, po katerem so se osumljeni preprodaje ali uživanja mamili morali sprehajati po ulicah Tanauana z napisi v rokah: »Napeljujem k mamilom. Ne posnemajte me.« Paradirati so morali tisti, ki so priznali zlorabo mamil, a niso bili uradno obtoženi, je župan leta 2016 povedal za CNN. V prvem mandatu je Halili organiziral osem ali devet parad osumljencev. Sporno politiko je začel s pomočjo močne protikriminalne skupine vladnih uradnikov, ki so oblečeni v črno in oboroženi patruljirali po ulicah Tanauana. S prakso sramotilnih pohodov je po lastnih trditvah prenehal leta 2016.

Krvni davek filipinske vojne proti mamilom

Halilijevi ukrepi so skupaj z razvpito predsednikovo kampanjo zoper mamila terjali več tisoč smrtnih žrtev med domnevnimi preprodajalci in uživalci mamil. Uradna statistika kaže, da je bilo v policijskih operacijah od julija 2016 ubitih več kot 4200 ljudi. Nevladna organizacija Human Rights Watch je opozorila, da bi, sodeč po ocenah filipinskih organizacij za človekove pravice, dejanski krvni davek kontroverzne filipinske vojne proti mamilom lahko bil več kot 12.000 ljudi.

Oktobra 2016 so Halilija poročila obveščevalnih služb obremenila vpletenosti v preprodajo drog. Takrat mu je notranje ministrstvo odvzelo nadzor nad lokalno policijo, saj naj se ne bi bil zmožen ustrezno soočiti s problematiko mamil. Halili je bil četrti filipinski župan, obtožen vpletenosti v trgovino z mamili, ki so ga v državi umorili, odkar je predsednik države Duterte.

Podžupanja Tanauana, Johanna Corona-Villamor je za CNN izjavila, da bodo Halilijevo kampanjo proti prepovedanim drogam tudi po njegovi smrti zagotovo nadaljevali.