V Sloveniji živi nekaj več kot deset vrst kač, od teh so le tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Vsako leto v centru za zastrupitve v ljubljanskem kliničnem centru zaradi ugriza kače sprejmejo do približno deset ljudi. Zaradi svoje radovednosti so pogosta žrtev ugriza tudi mladi psi, ki jih na ljubljanski kliniki za male živali obravnavajo vsako leto več.
Kače pse najpogosteje ugriznejo v glavo ali okončine. »Klinični znaki zastrupitve se najpogosteje razvijejo v dveh urah, lahko tudi šele nekaj ur po ugrizu,« je povedala Petra Jelovčan, dr. vet., z ljubljanske veterinarske fakultete in dodala: »Klinično stanje se lahko v 24 urah po ugrizu močno poslabša, zato je psa v vsakem primeru priporočljivo zdraviti v bolnišnici.« Kako resni so klinični znaki, je odvisno od mesta ugriza, telesne teže, starosti in splošnega zdravstvenega stanja psa, vrste, velikosti in starosti kače ter tega, koliko strupa je kača izločila. »Resnost zastrupitve določa tudi količina izločenega strupa glede na telesno težo žrtve. Pri psu se klinični znaki po ugrizu navadnega gada pojavijo v 97 odstotkih primerov. Približno dve tretjini prizadetih psov razvijeta tako sistemske kot lokalne učinke, tretjina pa samo lokalne učinke strupa,« razloži sogovornica. Pri manj kot treh odstotkih je potek asimptomatski, torej brez vidnih znakov bolezni. Pri teh domnevajo, da do ugriza kače sploh ni prišlo ali je bil ugriz suh, brez izločanja strupa.
Psa po kačjem ugrizu hospitalizirajo
Klinični znaki po ugrizu strupenih kač so zelo raznoliki, zato mora veterinar vsak primer obravnavati individualno. Kot opozarja sogovornica, so najpogostejši zapleti po ugrizu strupene kače bakterijske infekcije, lokalna nekroza na mestu ugriza, obstrukcija zgornjih dihal zaradi edema grla, diseminirana intravazalna koagulacija, akutna ledvična odpoved in huda trombocitopenija. »Na mestu ugriza se pojavijo oteklina, hematom ali krvavitve in bolečina. Lokalna oteklina je po 24 urah lahko enaka ali se močno poveča, redkeje se iz prizadete okončine razširi na trup,« pove in opozori tudi na sistemske znake, kot so preobčutljivostna reakcija, šok, pospešeno poplitveno dihanje in pospešeno bitje srca, lokalno povečanje bezgavk in motnje srčnega ritma. »Nekoliko redkejše so poškodbe jeter in ledvic. Klinični odziv žrtve na strup je edini način za oceno resnosti posameznega kačjega ugriza. Priporočljivo je, da psa po kačjem ugrizu hospitaliziramo in intenzivno spremljamo vsaj 24 ur,« še pove Petra Jelovčan.
Previdno v sezoni kač
Večina srečanj s kačami se zgodi v aktivni sezoni kač, od marca do oktobra. Kače so sicer v naravi precej plašne in običajno ne bodo ugriznile, če se ne bodo počutile ogrožene ali stisnjene v kot. »Za lastnike velja, da se ob srečanju s kačo v naravi najprej ustavite in umirite ter omogočite kači, da se odplazi stran. Ugrizu se poskušajte izogniti s pazljivostjo pri hoji, bodite glasni, da vas kača pravočasno zazna in se lahko predhodno umakne. Da bo varen tudi vaš pes, pa ga imejte pod nadzorom, najbolje na povodcu, in ga vodite po uhojeni poti, predvsem na območjih, kjer se kače v toplejših mesecih pojavljajo – ali se sprehodu po takem terenu v tem času izognite.« Če pride do ugriza strupene kače ali sumite, da se je to zgodilo, morate takoj poiskati pomoč veterinarja. Psa poskušajte čim bolj umiriti in ga raje nesite, kot da mu pustite hoditi, če je to seveda mogoče. Mirovanje upočasni širjenje strupa z mesta ugriza v krvni obtok. Nikoli ne sesajte strupa iz rane, niti ne prevezujte prizadetega mesta, saj lahko s tem povzročite dodatno škodo.
