Montažo zunanje enote klimatske naprave narekuje odvod kondenza

Notranja enota

Najprej poglejmo osnovne pogoje za namestitev notranje enote. Ko boste izbirali mesto namestitve, upoštevajte, da naj bo enota nameščena tako, da ne bo pihalo neposredno v ljudi v prostoru, kar je temeljni pogoj, potem pa lahko poljubno izbirate. Seveda notranja enota ne sme biti tik pod stropom, njen zgornji del mora biti od njega oddaljen najmanj 10 centimetrov. Zajem prostorskega zraka namreč poteka na zgornjem delu notranje enote. Višina notranjih enot je ponavadi okoli 30 centimetrov, kar pomeni, da boste na kraju namestitve potrebovali 40 cm prostora, še bolje pa kak centimeter več.

Odvod kondenza

Kako pa je z namestitvijo zunanje enote? Eno najpogostejših vprašanj je, ali je lahko pod ali nad notranjo enoto, kakšna je maksimalna razdalja med obema enotama. Podrobnosti nam je razložil Klemen Vidmar, Elektroinštalacije, s. p., Grič pri Trebnjem. Maksimalna razdalja je odvisna od modela naprave, se pa vrti od 20 do 30 metrov, višinska razlika (plus ali minus) pa okoli 12 do 15 metrov. Bistven pri namestitvi pa je odvod kondenza, in to iz obeh enot. Ob hlajenju kondenzira notranja enota, ob gretju pa zunanja.

Danes se tako rekoč ne vgrajuje več klimatskih naprav samo za hlajenje, v glavnem imajo vse invertersko tehnologijo, odvod kondenza je obvezen iz obeh enot. Če bi imeli napravo le za hlajenje, bi bil dovolj odvod samo iz notranje enote. Bistven pri namestitvi naprave je torej odvod kondenza. Enoti sta ločeni, kar pomeni, da lahko odvod iz notranje izpeljete v kakšen odtok v notranjosti, kar se sicer izvaja redkeje. Najpogosteje se zato zunanjo enoto namesti malo nižje in po kanalu, kjer sta električni povezovalni kabel in bakreni cevi, v katerih je hladilno sredstvo, se spelje tudi cev za odvod kondenza. Ta cev mora imeti premer vsaj 16 milimetrov, položena pa mora biti tako, da je minimalni padec 1 cm/m. Odvod kondenza narekuje namestitev in ob vsakem načrtovanju se tega držite.

Ena od možnosti ob težavah z odvodom notranjega kondenza je sicer tudi dodatna vgradnja črpalke, ki kondenz notranje enote, ki ga nimate kam izpeljati, črpa navzgor (če bi želeli cevi kondenza speljati denimo nad stropom in potem navzdol, vendar to predstavlja dodatne razmeroma visoke stroške. Ob montaži klimatske naprave, ki jo je izvajal Klemen Vidmar, smo se srečali ravno s tem problemom, kajti investitor je iskal različne rešitve, predvsem zato, da bi čim bolj skril vse napeljave in zunanjo enoto, da ne bi motile arhitekture stare kmečke hiše. Vse skupaj so izvedli razmeroma enostavno, z zunanjimi kanali, enoto pa je namestil na tla.

Enostavne namestitve

V primeru, da stanujete v bloku, je zunanjo enoto najenostavneje namestiti na balkon, lahko je pod oknom, na strehi, nekatere novejše stavbe pa imajo posebne jaške, v katere je mogoče namestiti klimatske naprave. Namestitev na podstrešje se praviloma odsvetuje, če pa je to dovolj zračno in se poleti ne segreje preveč (predpogoj je potem izolirana streha), je mogoče tudi to. Ampak spet morate razmišljati o odvodu kondenza, kar je zares temeljno vodilo pri montaži, ki se ga morate zavedati in držati. Odvod kondenza v neko večjo notranjo posodo odsvetujemo, saj se to praviloma ne obnese.

Čistost montaže

Morda le še nekaj o montaži. Pred časom nam je bralec pripovedoval, kako je monter naprave odprtino v zidu izvrtal iz notranje strani, in to brez uporabe sesalnika in dodatne zaščite pred prahom. Od vsakega izvajalca morate zahtevati maksimalno zaščito pri delih in dober monter bo še največ svinjarije prinesel z obutvijo, pa še to ne, ne pa z deli, kar smo lahko nazorno spremljali tudi pri Vidmarjevi montaži klimatske naprave Mitsubishi.