Ko preizkušamo avtomobile, seveda vedno pogledamo tudi v prtljažnik in preverimo njegovo prostornino. Načeloma naj bi namreč veljalo: več litrov ima, več prtljage pogoltne. »Naj bi« je zapisano z razlogom, zgodi se namreč, da je zgodba obrnjena na glavo, razlog pa je sama oblika prtljažnika. Rešitev se na prvi pogled zdi preprosta, kovčke in potovalke bi morali zgolj prilagoditi prtljažnim meram. In tukaj del zgodbe postane italijansko podjetje Schedoni. Žal pa vas bodo, če jih pocukate za rokav, v veliki večini morali zavrniti. Njihove stranke so namreč najprestižnejša avtomobilska podjetja in seveda vozniki njihovih jeklenih konjičkov, ki jim je skupno predvsem to, da je zanje treba odšteti najmanj šestmestno število v evrih. Včasih tudi sedemmestno.
Uradni začetek družinskega podjetja sega v leto 1880, ko so v glavnem izdelovali čevlje, kot prelomnico pa omenjajo leto 1976 in zanimivo anekdoto. Franco Folli, sicer vodja prodaje pri Ferrariju, je moža svoje hčerke Maura Schedonija zaprosil, ali mu lahko za njegov rdeče obarvani ferrari 308 GTS izdela kovček po meri, da bo izkoristil prav vsak liter prtljažnika. Ko je kovčke pokazal Enzu Ferrariju, ustanovitelju znamke športnih avtomobilov, je bil ta navdušen in je sprejel odločitev, da jih bodo ponudili tudi drugim kupcem. Januarja 1977 so podpisali pogodbo, po kateri je podjetje Schedoni postalo ekskluzivni dobavitelj po meri izdelanih kovčkov. »Nato smo zgodbo nadgradili in danes ekskluzivno sodelujemo še z Lamborghinijem in Paganijem, naše stranke pa so tudi Bugatti, Bentley, Rolls-Royce, Aston Martin in McLaren. Naše stranke so bogati, strastni in prefinjeni ljudje, ki za avto zlahka odštejejo od 250.000 do nekaj milijonov evrov, samo zato, da vozijo unikaten avto. Od kovčkov pričakujejo le najboljšo kakovost. Naši izdelki seveda niso poceni, so pa številke v evrih tajnost. Zavedati se morate, da izdelujemo po naročilu, kupec pa si lahko zaželi katero koli barvo usnja, ki je pogosto eksotično,« pravi Simone Schedoni, ki predstavlja že četrto generacijo, ki vodi podjetje.
Kravje usnje s časom dobi patino
Da tega ne bi počel, si ne predstavlja. »Od svojega drugega leta starosti sem se sprehajal, igral, jedel in spal zraven strojev za šivanje. Soba za proizvodnjo je postala moje naravno okolje. Hrup šivalnih strojev in vonj usnja sta postala del moje duše. Ko sem bil dovolj star, je bilo vodenje podjetja naravna posledica.« Vsak izdelek Schedonija je seveda nekaj posebnega in edinstven, samo usnje pa jim praviloma dobavljajo avtomobilska podjetja. Večinoma uporabljajo kravje usnje, ki pa mu dodajo kemikalije. Čisto naravno je namreč občutljivo za praske, pod vplivom sonca spremeni barvo in s časom dobi patino, zato se barve v notranjosti ne ujemajo več. »Seveda pa je vsaka želja stranke za nas ukaz. Moramo biti prilagodljivi, to nas dela posebne. Včasih uporabljamo eksotično usnje. Pri Ferrariju je priljubljeno kamelovo, za bugattija chirona pa smo uporabili tudi kengurujevo, a smo imeli težave, bilo je nagubano in z veliko madežev, zato smo ga opustili. Eksotično usnje je seveda drago, aligatorjevo stane od 30 do 40 evrov na kvadratni centimeter. Uporabili smo že tudi kožo legvana, pitona, kajmana in morskega psa, v katerega smo oblekli sedež bolida formule 1,« pojasnjuje Silvia Parmeggiani. Od leta 1983 so sodelovali tudi s formulo 1. S posebnim prašičjim usnjem, ki je lahko in je dobro absorbiralo znoj dirkačev, so pokrivali sedeže, med njihovimi strankami pa so bili Rene Arnoux, Patrick Tambay, Alain Prost, Nigel Mansell in Michael Schumacher. Usnje so morali zaradi potenja voznikov zamenjati vsaki dve dirki.
Šivi popolni, kovček brez odrgnine
Izdelava kovčka lahko traja od štiri do osem tednov, vse z izjemo rezanja pa je narejeno ročno. Najprej označijo vse napake, stroj za rezanje pa je računalniško programiran. Laserja ne uporabljajo, ker lahko zažge usnje. Ko so deli razrezani, usnju s pomočjo stroja določijo debelino, saj je včasih predebelo. Idealno za delo meri od 0,6 do 0,8 milimetra. Lahko bi bilo tudi vsega 0,3 milimetra, a je tako tanko usnje preveč občutljivo in se zlahka strga. Ko je usnje pripravljeno, vanj vtisnejo logotipe, ki so lahko tudi izbočeni. Ker v tem primeru logotip s časom izgubi obliko, na zadnji del dajo silikon, ki to prepreči. Ko je kovček narejen, sledi nadzor kakovosti. Vse je pregledano do podrobnosti, tako da so šivi popolni in ni odrgnin. »Kovčki so različnih velikosti in vedno spravljeni v posebnih vrečah, da se ne umažejo. Na kovček lahko namestimo tudi ploščico z imenom lastnika, številko šasije avtomobila ali pa logotip njihovega podjetja. Tudi vreče so personalizirane, pri znamkah se praviloma vsako leto odločijo za drugo barvo,« še pravi Silvia Parmeggiani. Doslej so samo Ferrariju dobavili več kot 12.000 kompletov kovčkov.
