Vizumski osmoljenec leta ni nihče drug kot nekdanji generalni sekretar Nata Javier Solana, ki je čezatlantsko varnostno organizacijo vodil med letoma 1995 in 1999, zatem pa je kot visoki zunanjepolitični predstavnik EU še desetletje poskušal predstavljati tisti naslov, na katerega se ameriški predsedniki obrnejo takrat, ko želijo izvedeti, kakšno je evropsko stališče glede kakšne mednarodne teme.
Kako je možno, da mora Solana, ki ga res ne gre šteti med varnostno sumljive osebe, skozi postopek pridobivanja vstopnega vizuma za ZDA? Španci sicer za potovanja, krajša od 90 dni, vizuma ne potrebujejo, ameriške oblasti jim priporočajo le, da prek elektronskega sistema avtorizacije potovanja predhodno najavijo svoj prihod, da jih na mejnem prehodu ne bi čakale morebitne nevšečnosti. Solana je tudi ta napotek vestno izpolnil. Ko se je prebil skozi vprašalnik do 9. vprašanja, kjer oblasti želijo vedeti, ali je potnik od 1. marca 2011 obiskal Irak, Sirijo, Iran, Sudan, Libijo, Somalijo ali Jemen, je nekdanji politik odgovoril pritrdilno in pripisal, da je leta 2013 obiskal Iran.
Ta podatek je bil dovolj, da je računalniški program Solanovo prošnjo za avtorizacijo potovanja zavrnil in ga napotil na navaden postopek izdaje vizuma. Računalniškega programa ni zanimalo, da je Solana leta 2013 v Iranu prisostvoval inavguraciji iranskega predsednika Hasana Rohanija, s katerim je ameriška administracija Baracka Obame pozneje dosegla multilateralen dogovor o jedrskem vprašanju, iz katerega pa je ZDA letos umaknil Donald Trump. Solana nad zavrnitvijo seveda ni bil navdušen, vendar v ZDA vseeno namerava odpotovati. Poprej bo moral na ameriško veleposlaništvo v Madridu, da ga bodo na konzularnem oddelku podrobneje povprašali o njegovih rabotah v Iranu ter presodili, ali lahko nekdanjemu politiku izdajo vizum za vstop v ZDA. Tam naj bi poučeval na več univerzah.
