»Pred leti skoraj nihče ni posvečal pozornosti in nam svetoval, kako naj se na gradbiščih zaščitimo pred sončnimi žarki in vročino, čeprav smo včasih delali tudi po 12 ur skupaj. Zdaj pa nas tudi delodajalci opozarjajo, da moramo imeti pokrivala in oblačila z dolgimi rokavi, poskrbijo za vodo in počitek v senci,« našteva gradbeni delavec Senad s 37-letnimi izkušnjami. Zoran z osemletnimi izkušnjami v gradbeništvu pristavi, da je poleti najhuje delati med 13. in 15. uro, ko mora včasih piti vodo vsakih 15 minut, da lahko zdrži pripeko. Dopusta imajo poleti le dva tedna, v preostalem času pa za vodo, senco, sončne kreme in primerna oblačila skrbijo tudi delodajalci, še pove Zoran.
A vsi delodajalci niso tako ozaveščeni in odgovorni, poudarja Tanja Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra, kjer letos nadaljujejo lani začeto kampanjo Varno delo na soncu za ozaveščanje podjetij, v katerih zaposleni poleti opravljajo dela na prostem. Kot pravi, so se kampanje lotili na pobudo slovenskih dermatologov, ki odkrivajo iz leta v leto več posledic pretiranega izpostavljanja UV-žarkom, tako na delovnem mestu kot pri sončenju. Že na začetku kampanje so se denimo lani srečali z delavcem, ki je prvi dan dela na gradbišču dobil na hrbtu poleg hudih opeklin zaradi pretirane izpostavljenosti soncu tudi za pest velike mehurje, pove Udrih-Lazarjeva.
Kožni rak terja visok davek
Na inštitutu so prepričani, da bi se morala celotna družba bolj zamisliti nad tveganji, ki jih prinaša pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, in bolj ozavestiti, da zagorela koža ni občudovanja vredna, marveč zgolj kaže, da se brani pred škodljivimi vplivi sonca. Največkrat gre tudi že za spremembe v celični strukturi kože, poleg tega pa UV-sevanje za nameček pospešuje staranje kože, jo izsuši, guba in tanjša. Vrnitve pa ni, še poudari Udrih-Lazarjeva.
V prid zaščiti kože pred posledicami pretiranega izpostavljanja UV-žarkom govorijo tudi podatki iz registra raka na Onkološkem inštitutu. Za kožnim rakom namreč vsako leto zboli pri nas več kot 3000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. Podatkov, koliko teh se je soncu izpostavljalo na delovnem mestu, ni.
Že tako grozljivim številkam iz registra raka je treba prišteti še sončne opekline in tveganja zaradi dela pri visokih temperaturah. Slednje zagotovo pripomorejo k večjim tveganjem za delovne poškodbe in zdravstvene težave zaradi dehidracije in pregretja telesa, kot so slabosti, omotice, glavoboli, vročinski krči in vročinske kapi. »Več kot dovolj argumentov za pravočasno ukrepanje,« poudarja Udrih-Lazarjeva in dodaja, da svojo kampanjo usmerjajo na delodajalce in zaposlene. Tudi lani so pripravili več delavnic, kako se pri delu na soncu najučinkoviteje izogniti tveganjem, kako ustrezno prilagoditi delovna mesta in kakšne zaščitne ukrepe uvesti, da bi čim bolj omejili negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev.
Senčne oaze
Med najpomembnejše ukrepe za zmanjšanje posledic poletnega dela na prostem sodijo organizacijski ukrepi, s katerimi se skrajša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, izpostavljajo na kliničnem inštitutu. V ta sklop sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delovnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, kjer je to mogoče. Čeprav relativno nenavaden za naše kulturno okolje, vendar zelo učinkovit ukrep je lahko tudi oprema delovišča ter delovnih strojev in opreme s premičnimi oziroma fiksnimi senčniki ali zastori. V vsakem primeru pa je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih oazah naj bodo vedno na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda.
Sončnemu sevanju izpostavljeni delavci vedno potrebujejo tudi ustrezno zaščitno obleko, ki vključuje dolge hlače in lahke in ohlapne, a gosto tkane majice z dolgimi rokavi, ki ne prepuščajo UV-sevanja. »Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci ta priporočila upoštevali in ne bodo delali brez majice, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah,« opozarja Urdih-Lazarjeva in doda, da sodijo med osebno varovalno opremo pri delu na soncu tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, uhljev, vratu, zatilja in ramen. Ker pa UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, delavcem na prostem priporočajo tudi uporabo sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki se morajo tesno prilegati obrazu. Oblikovana morajo biti tako, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani. Dele telesa, ki ostanejo izpostavljeni soncu, pa je treba zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30.
