Za nekatere je prehlad zgolj mešanica blagih simptomov, ki resda niso prijetni, a na kakovost življenja obolelega nimajo pretiranega vpliva. Za druge je prehlad muka, zaradi katere težko dihajo, jim nenehno curlja iz nosu in imajo povišano temperaturo. Za ljudi z nekaterimi predhodnimi zdravstvenimi stanji pa je lahko prehlad celo življenjsko ogrožajoč.
Najpogostejšo različico prehlada povzroča rinovirus, ki je odgovoren za približno polovico teh prehladov. Otroke prehlad običajno doleti osemkrat do dvanajstkrat na leto, medtem ko se odrasli s temi neprijetnimi simptomi soočijo enkrat do dvakrat letno. Prehlad povzročajo še adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi in virusi infuence, toda znanstvenike najbolj zanimajo načini, kako zaustaviti rinoviruse, ki so najpogostejši. Pri slednjih ne gre za zgolj en virus, pač pa za približno 160 različic, zaradi česar je izjemno težko ustvariti učinkovito cepivo.
Več različnih pristopov, enak cilj
Več skupin znanstvenikov po vsem svetu išče alternative. Po navajanju Quartza se je to morda posrečilo eni od skupin, ki je svoja dognanja predstavila v znanstveni publikaciji Future Medicine. V članku so opisali svoje delo, pri katerem so se ukvarjali s spreminjanjem proteinov v celicah gostitelja, saj imajo ti ključno vlogo pri reproduciranju virusa. Na ta način bi bilo možno zelo učinkovito zaustaviti širjenje virusa.
Tudi ekipa znanstvenikov, ki deluje na Imperial College v Londonu, se ukvarja z iskanjem načinov, kako preprečiti širjenje rinovirusov. Njihova dognanja gredo v smeri vplivanja na encime v celici, ki sodelujejo pri reproduciranju virusa. Tudi ameriški znanstveniki se posvečajo iskanju načinov, kako zaustaviti širjenje. Pri tem se osredotočajo na protitelesa, ki delujejo na proteine v virusu. Zaradi velikega števila različic virusa za zdaj še ne obstajajo univerzalna protitelesa, ki bi učinkovala na vse različice.
Drugačen pristop pa so ubrali znanstveniki na univerzi Edinburgh Napier. Ti se ukvarjajo z družino molekul, ki ima ključno vlogo pri odzivu imunskega sistema na viruse. Te je moč najti pri ljudeh in mnogih sesalcih, pa tudi pri nekaterih rastlinah in insektih.
Zdravilo ne bo na voljo vsakomur
Kot opozarjajo na Quartz, gre za šele prve korake na razmeroma dolgi poti, na koncu katere je morda res zdravilo zoper prehlad. Kako dolga pot je še do cilja, je zelo težko oceniti, po nekaterih domnevah pa bi lahko imeli v roku desetih let učinkovito zdravilo. A znanstveniki so si enotni, da bo pri predpisovanju zdravila potrebna izjemna previdnost. Pri morebitnem zdravilu za prehlad lahko potegnemo vzporednico z antibiotiki. Podobno, kot je čedalje večja odpornost na antibiotike resna težava sodobnega časa, bi se lahko nekaj podobnega pripetilo ob pretirani rabi zdravila zoper prehlad. Ko bo znanost znala pozdraviti prehlad, bodo zdravilo najverjetneje dobili ljudje s kroničnimi težavami in oslabljenim imunskim sistemom. Za ostale se prebolevanje prehlada ne bo spremenilo: čaj, paracetamol, počitek in predvsem – čas.
