Čeprav gre za vprašanje, o katerem se na Otoku politiki, okoljevarstveniki in drugi prepirajo že več kot dvajset let, je včerajšnji razpravi in za pozno uro predvidenemu glasovanju o veliki širitvi že zdaj največjega britanskega letališča, ki je tudi eno najbolj prometnih na svetu, dala pečat odsotnost zunanjega ministra Borisa Johnsona. Zakaj? Zato, ker je bil eden njenih najglasnejših nasprotnikov in je trdil, da se bo ulegel pred buldožerje, da jo prepreči.
O Borisovem otoku
Johnson je poslanec enega od volilnih okrožij, kjer pričakujejo, da bo širitev Heathrowa, ki naj bi se povečal za približno tretjino, povečala zvočno onesnaženje in zmanjšala kakovost zraka. Kot predvidevajo, bi zaradi širitve na Heathrowu pristalo in vzletelo 700 letal več na dan. Skrbelo naj bi ga predvsem »javno zdravje«. Kot nekdanji londonski župan je tako vročično zagovarjal gradnjo novega letališča na otoku v izlivu Temze v Severno morje, da se je govorilo o »Borisovem otoku«, ki so ga poznavalci razglasili za finančno, zemljepisno in okoljsko zgrešeno idejo. In o tem, da so v ozadju morda kakšni drugi interesi. Kot alternativo je zagovarjal širitev letališča Stansted, ker je »daleč od naseljenih območij«. Zaradi Johnsonovega izginotja – nihče dolgo ni znal povedati, kam je šel – pravijo, da bi, če bi bil načelen, moral biti v poslanski zbornici in glasovati proti. Še prej pa bi moral odstopiti s položaja zunanjega ministra, ker je vlada, ki je pred tremi tedni sprejela odločitev o širitvi Heathrowa, vsem poslancem svoje stranke najstrožje ukazala, da morajo glasovati zanjo.
Ko načelnost ni vrlina
Načelnost ni ravno vrlina sedanje vlade. Premierka Theresa May ni bila samo proti brexitu, ki ga zdaj zagovarja, ampak tudi proti širitvi letališča Heathrow, ki ga zdaj prav tako zagovarja. Premierkin predstavnik danes ni hotel povedali, kdaj in zakaj se je Mayeva premislila glede širitve Heathrowa, čeprav je bila leta 2010 proti zaradi hrupa, števila dodatnih poletov, nočnih pristankov in vzletov, onesnaževanja zraka in povečanja cestnega prometa. Na njeni spletni strani je takrat pisalo, da je proti, ker bi vladna odločitev zanjo prinesla uničenje lokalnemu prebivalstvu. Nekaj zelo smrdi. Zdaj vlada, ki jo vodi ona, zatrjuje, da je širitev Heathrowa v državnem interesu in da bo koristila vsej Britaniji. Transportni minister Christopher Grayling trdi, da državi ne bo treba prispevati niti funta, ker gre za projekt zasebnega kapitala. Kritiki poudarjajo, da bodo davkoplačevalci tisti, ki bodo plačali milijarde funtov za gradnjo novih in širitev cest v okolici razširjenega Heathrowa ter druge izboljšave infrastrukture. Vlada upa, da bodo kritike utišali z 2,6 milijarde funtov, namenjenih odškodninam na stotine tistih, ki bi zaradi tretje steze izgubili domove, in ukrepom za znižanje hrupa. Konservativni poslanec in goreči okoljevarstvenik Zac Goldsmith pravi, da vladna odločitev za širitev Heathrowa ni bila samo bianko ček za tuje multinacionalke, ampak tudi čekovna knjižica, polna čekov za volilce, ki bodo izgubili domove. Od večine poslancev pričakujejo, da jo bodo potrdili.
