Vraže so nastale v različnih obdobjih, nekatere so aktualne še danes. Vendar pa je težko točno reči, od kod izvirajo in s čim je povezan njihov nastanek. Tako imenovano ljudsko verovanje, praznoverje ali babja vera, je uveljavljeno tudi med športniki, med bolj vraževernimi so nogometaši.
Večina nogometašev je seveda prepričanih, da si uspešnost lahko tlakuješ le s prizadevnostjo, trudom, znojem, upoštevanjem prehranskih in zdravniških smernic ter skorajda neskončnim ponavljanjem trdega in mukotrpnega drila vaj in treningov. Seveda pa so nekateri prepričani, da obstajajo tudi tiste nerazložljive podrobnosti in malenkosti, ki naredijo razliko. Nekatere od teh so povezane tudi z vražami, ob katerih se večina lahko le namuzne.
Iracionalni rituali
Igralci in trenerji ter tudi navijači upoštevajo različne rituale, nekateri med njimi so povsem iracionalni. Nekatere reprezentance imajo urejene sobe in prostore za meditacijo, molitev, prenosna in mobilna svetišča, kapelice in templje. Kolikor je nogometašev je bržkone tudi toliko različnih vraž in posebnih ritualov, ki naj bi prinašali tistemu, ki izvaja rituale, srečo ali, še bolj verjetno, ga ubranili pred nesrečo.
Nekdanji kolumbijski reprezentančni vratar Rene Higuita je bil znan po tem, da je na reprezentančnih akcijah nosil spodnjice modre barve, kar je bolj ali manj zelo uveljavljen kos oblačila, ki naj bi prinašal srečo.
Nemški napadalec Mario Gomez prisega na prav poseben ritual. Pred tekmo vedno uporablja pisoar, ki je v stranišču v povsem levem kotu. Njegov reprezentančni soigralec Julian Draxler pa pred najbolj pomembnimi tekmami notranjost svoje športne torbe poškropi z dišavo.
»Soigralci me le gledajo in me sprašujejo, ali je z mano vse v redu. Vsak igralec ima svoj ritual pred tekmami, jaz pa ponavadi pred svojo omarico v slačilnici vzamem stekleničko z dišavo ter malenkost njene vsebine poškropim v notranjost torbe. To me takoj spravi v boljšo voljo,« je razkril vezni igralec pri francoskem PSG.
Izogiba se beli črti
Angleški reprezentant Dele Alli že od otroštva uporablja iste ščitnike, s katerimi bo prinesel sebi in reprezentanci uspeh tudi na prvenstvu v Rusiji. »Že od 11 leta uporabljam iste ščitnike. So precej zdelani, vendar, priznam, sem vraževeren,« je za spletno stran Fifa.com zaupal vezni igralec Tottenhama.
Zanimiv je ritual angleškega reprezentanta Phila Jonesa, ki verjame, da bi imel smolo, če bi stopil na belo črto, s katero je označeno igrišče. Brazilski branilec Marcelo se drži rituala, ko mora na igrišče vedno stopiti najprej z desno nogo. Na treningu v Rostovu na Donu je denimo slučajno stopil na igrišče z levico. Ko se je spomnil, da je prekršil svoje lastno pravilo, je takoj šel z igrišča in nato še enkrat nanj stopil, tokrat s »pravo« nogo.
»A ne velja to za vse? Vsi želimo stopiti na igrišče z desnico. Jaz nisem prav nič poseben glede tega,« se je opravičeval novinarjem.
Prevzem nadzora v stresnih situacijah
Selektor Maroka Herve Renard na pomembnih srečanjih nosi narobe obrnjeno belo majico, čeprav brez uspeha, saj se Maroko ne bo prebil iz skupinskega dela.
Športni psiholog Dan Abrahams, avtor knjige o nogometni psihologiji Soccer Tough, je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril, da so vraže, talismani in rituali nekaj, s čimer igralci usmerjajo svojo pozornost ter skušajo prevzeti nadzor nad stvarmi v stresnih situacijah. V nogometu so igralci dnevno podvrženi številnim dejavnikom, na katere preprosto nimajo nadzora.
»Seveda takšni rituali niso povezani s samim nastopom. Vendar, če igralec sam pri sebi ustvari vtis, da sta od takšnih ritualov odvisna njegov nastop na igrišču in učinkovitost, potem gre za bistvene stvari, od katerih je odvisno samo igralčevo počutje,« je dejal specialist športne psihologije, ki trenutno pomaga nogometašem v angleškem premierligaškem klubu Bournemouth.
