Nacionalna raziskava Zlata nit, ki spremlja izbor najboljših zaposlovalcev v organizaciji medijske hiše Dnevnik, v Sloveniji že od leta 2007 meri kakovost odnosov med podjetjem in zaposlenimi. Merjenje sloni na sodobnem modelu, ki zajema sedem dimenzij: temeljni odnos med podjetnem in zaposlenim, vlogo in kakovost dela posameznika, značilnosti organizacijske kulture, vzdušja in medsebojnih odnosov, podjetnost in inovativnost, kakovost delovnega okolja, osebno rast in razvoj ter čustveno pripadnost.
Na izziv osebne rasti zaposlenih sta po podatkih najboljših zaposlovalcev, sodelujočih v Zlati niti, že leta 2011 opozorila raziskovalca ljubljanske ekonomske fakultete dr. Matevž Rašković in dr. Maja Makovec Brenčič: »Dimenzija osebne rasti in razvoja je med šestimi dimenzijami relativno najnižje ocenjena dimenzija v vseh letih in je bila tudi najbolj na udaru v krizi.« Raziskava Zlata nit je nato leta 2016 razkrila, da po samooceni zaposlenih njihova osebna rast pade pod povprečje že pri 41. letu njihove starosti. V letu 2018 nas je zanimalo, ali se pri tem pojavljajo razlike med podjetji glede na njihovo velikost.
Majhni prekašajo večje
Letošnja analiza odgovorov 80.890 zaposlenih kaže, da manjša podjetja prekašajo velika in srednje velika podjetja pri osebni rasti. Povprečna ocena, ki jo svoji osebni rasti in razvoju na lestvici od 1 do 5 pripisujejo zaposleni v malih podjetjih, dosega 4,0, v srednje velikih podjetjih 3,6 in v velikih 3,2.
Enak vzorec se pojavi pri dimenziji podjetnost in inovativnost: v malih podjetjih zaposleni možnostim inovativnosti in podjetnosti pripisujejo povprečno oceno 4,1, v srednje velikih 3,8 in v velikih 3,55. »V velikih podjetjih si vijak, v manjših pa ključ,« to dejstvo poimenuje strokovnjak za inovativnost dr. Andrej Pompe.
Analiza samoocen zaposlenih tudi pokaže, da je osebna rast v velikih in srednje velikih podjetjih povezana predvsem s formalno izobrazbo: višje izobraženi osebni rasti pripisujejo višje ocene. V manjših podjetjih je osebna rast v največji meri povezana z zvrstjo delovnega mesta: najvišje osebno rast ocenjuje vodstveni kader s poslovodnimi pooblastili (4,5), sledijo vodje manjših timov (4,2) in nato zaposleni (3,9).
Podjetnost je rezervirana za vodstvo
Če na osebno rast v podjetjih različne velikosti vplivajo raznoliki dejavniki, to ne velja za podjetnost in inovativnost. Tako v malih kot srednje velikih in velikih podjetjih višje ocene možnostim za podjetnost in inovativnost pripisujejo predstavniki vodstva s poslovodnimi pooblastili kot vodje timov in zaposleni. Najvišje ocene poslovodstva v dimenziji podjetnost in inovativnost pričakovano izkazujejo mala podjetja (4,55), sledijo srednje velika (4,37) ter velika podjetja (4,04). Ocene, ki jih okolju podjetnosti in inovativnosti pripisujejo zaposleni, se gibljejo od 4,0 v malih podjetjih, 3,72 v srednje velikih in 3,47 v velikih družbah.
Ugotovitve razkrivajo, da se v slovenskih podjetjih še skrivajo rezerve za rast z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja osebno rast ljudi in njihovo ustvarjalnost in podjetnost. Pri tem bo velikim podjetjem prišlo prav spoznavanje bolj podjetniško delujočih organizacijskih kultur manjših podjetij. Njihove prakse so lahko smerokaz, kako tudi v velikih podjetjih razvijati inovativno organizacijsko kulturo in zaposlene kot podjetnike v podjetju: samozavestne in opolnomočene sodelavce, ki si upajo prevzemati tveganja, preizkušati, raziskovati, se učiti in (se) razvijati.
Mag. Edita Krajnović je vodja metodologije Zlata nit.
