Vsi govorijo o relativnem zmagovalcu Janši (večinska volja je 50 % in 1 glas volilcev, vpisanih v volilni imenik). Morda bi bila volilna udeležba večja, če ne bi ljudje zamahnili z roko in rekli, da ne gredo volit. Tudi če zmaga Janša, ne bo vladal. Kljub temu so stranke, ki so mu pred volitvami nasprotovale, zbrale več glasov. Razmerje med poslanskimi sedeži je 52 proti 32 njim v prid. Spominjam se, kako so pred leti nekega drugega mandatarja »poučevali«, kako je treba znati šteti do 46. Kako bo letos?
Nekateri politični komentatorji trdijo, da ima Janša zaradi svojih lastnosti in dolgoletnih izkušenj nekaj prednosti. Spet drugi, da mu bo uspelo sestaviti vlado vsaj v tretjem krogu, ker izvoljeni poslanci ne želijo tvegati morebitne izgube poslanskih privilegijev ob ponovljenih volitvah. Vprašanje pa je, katera stranka bo »Pucko 2018«. Stranka (stranke), ki si bo premislila, si bo gotovo prislužila posledice.
Z različnih smeri padajo kritike na tiste, ki z Janšo ne bi sodelovali. Lepijo jih že z nespodobnostjo izključevanja. So mar pozabili vzroke za to? Ne morejo pristati na politiko, kjer je toliko laži, ustrahovanja, izključevanja ter zaničevanja vseh, ki niso ideološko in drugače z njimi usklajeni, da ne naštevam naprej. Kdo od sedanjih »dušebrižnikov« se je oglasil, ko je Janša gradil državo v državi, ignoriral državne proslave, sodstvo? Zame je že zdavnaj izgubil možnost, da bi mu kar koli verjela. Ne preslepi me ovčji kožuh, ne sladke besede o sodelovanju »z vsemi, razen…«. Saj je s številom glasov potisnjen ob zid in mu nič drugega sploh ne preostane.
Šarec je za zdaj (še) uganka. Na njegovem mestu bi ob pravem času prevzela iniciativo za pogovore s strankami, za iskanje skupnih ciljev in kreiranje natančnih ukrepov do njih. Ampak samo to. Če mu gre za Slovenijo, ne bi ravno štela glasov, koliko jih je kakšna stranka dobila. Za vlado, predsednika in podpredsednike parlamenta bi morali izbrati najsposobnejše. Pa čeprav ne bi bil predsednik vlade on.
Polona Jamnik, Bled
