Na izmenjavo novih tarif med ZDA in Kitajsko so se borze seveda odzvale negativno, indeksi pa so se znižali tako v ZDA kot tudi v Aziji in Evropi. Tudi sicer je bilo politično dogajanje v zadnjih dveh tednih napeto in vsekakor ni pomirjalo strahov in strasti. Zadnje srečanje G7 se je končalo v zelo napetem vzdušju. Predsednik Trump je po srečanju na družbenem omrežju twitter blatil kanadskega predsednika vlade Justina Trudeauja, istočasno pa zavrnil podporo skupni izjavi predstavnikov držav G7. Po srečanju sedmih velesil smo bili priča zgodovinskemu srečanju med ZDA in Severno Korejo. Kljub navidezno uspešnemu srečanju med Trumpom in Kim Jong Unom finančni trgi niso odreagirali na optimizem, ki sta ga prikazala voditelja.
Bolj kot politika so za premike na borzah poskrbeli evropski in ameriški centralni bančniki.
V ameriškem FED so se namreč odločili za dvig obrestne mere z 1,75 na 2 odstotka, obenem pa za letos napovedali še dva dodatna dviga. A bolj kot ta podatka, ki sta bila v dobršnem delu pričakovana, je bila glavna novica za vlagatelje osredotočenje predsednika FED Jeroma Powella na stabilnost finančnih trgov in 2-odstotno inflacijo. Do zadnjega sestanka je bil vedno govor le o inflaciji in popolni pripravljenosti, da se doseže ciljna 2 odstotka. Vendar se FED zdaj veliko bolj osredotoča na stabilnost finančnih trgov in želi z novo monetarno politiko predvsem ustaviti napihovanje cen finančnih premoženj.
Načrt za naslednji dve leti so objavili tudi v Evropski centralni banki, ki namerava s svojo novo politiko do konca letošnjega leta končati tako imenovani program monetarnega sproščanja. To je seveda zelo pozitivna novica. Toda finančne trge je razočaral podatek, da ECB do konca poletja 2019 ne namerava zvišati obrestne mere. Razočaranje nad zapoznelim dvigom se je takoj opazilo na valutnih trgih, kjer smo bili priča večjemu zdrsu valutnega para evro – dolar.
