Poleg zasedanja ECB je v preteklem tednu svoje zasedanje imela tudi Ameriška centralna banka (FED). Ta je v preteklem tednu dvignila temeljne obrestne mere na nivoje med 1,75 in 2 odstotkoma. Donosnost na desetletne ameriške državne obveznice se ni dvignila, ta se sicer še vedno giblje malo pod tremi odstotki, se pa zna v prihodnosti dvigniti na račun višanja ameriškega dolga. Trgovinske vojne dodatno ogrožajo že tako dolgoročno dokaj nestabilne ameriške javne finance, ki bodo znale utrpeti še dodatne negativne proračunske učinke čez nekaj let, že zaradi prihodnjih učinkov nedavno uveljavljene davčne reforme v ZDA. Ob tem se je treba zavedati, da ZDA na strani izdatkov javnih financ v srednjeročnem obdobju čaka še visoka investicija v javno infrastrukturo in s tem najverjetneje še povečanje javnega dolga.
Torej, medtem ko je Ameriška centralna banka (FED) dvignila temeljne obrestne mere, je Evropska centralna banka (ECB) v prejšnjem tednu napovedala podaljšanje stimulativne denarne politike do konca decembra. Najava podaljšanja obdobja odkupov obveznic do konca letošnjega leta s strani ECB je v kombinaciji z dvigom temeljnih obrestnih mer v ZDA v preteklem tednu dni spustila tečaj evra proti dolarju na nivoje pod 1,160 dolarja za evro.
Na slovenskem borznem trgu pa je v preteklem tednu dni slovenski borzni indeks SBITOP trgoval na nivojih okoli 890 točk. Ta je sicer v zadnjem letu dni pridobil že več kot 13 odstotkov, ob tem pa lahko omenimo, da je Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objavil, da je bilo v letu 2017 izplačanih za 734 milijonov evrov dividend ali 8,3 odstotka več kot v letu 2016. Po poročanju statističnega urada je bilo največ dividend izplačanih sektorju država, skupaj 279 milijonov evrov ali 38 odstotkov vseh izplačanih dividend, v tujino pa je odšlo za 203 milijone evrov dividend, medtem ko so gospodinjstva prejela izplačila dividend v višini 95 milijonov evrov. Sledijo še finančne družbe (77 milijonov evrov) in nefinančne družbe (73 milijonov evrov). Najnižji znesek dividend je bil izplačan sektorju nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (7 milijonov evrov ali odstotek vseh izplačil). Rast prihodkov domačih podjetij in s tem rast izplačil dividend in morda tudi tržnih cen lahko pričakujemo tudi v tem in naslednjem letu, saj so trenutne in pričakovane ravni gospodarske rasti v Sloveniji visoke. Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju 2018 v Sloveniji za 4,6 odstotka višji kot v prvem četrtletju leta 2017, medtem ko Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Sloveniji napoveduje 5,1-odstotno realno rast BDP v tem in 3,2-odstotno rast v naslednjem letu.
