Po skoraj treh letih, odkar je sodnica Tatjana Turk Pilič začela obravnavati tožbo bolnika in njegove žene proti diagnostičnemu radiološkemu centru Medilab, sta se nasprotni strani poravnali. Da bo bolnik dobil odškodnino, je bilo sicer že jasno, a še preden je stekel postopek, da bi dorekli kakšno, so sklenili dogovor. V kakšni višini, ni znano. »Vsebine ne morem komentirati, ker je poravnava tajna,« je bil ob koncu sodnega naroka, ki je potekal za zaprtimi vrati, skop z besedami pooblaščenec tožnikov, odvetnik David Sluga. Zakonca (žena je zahtevala zadoščenje za duševne bolečine zaradi partnerjeve težke invalidnosti) sta sicer skupno zahtevala nekaj manj kot 54.000 evrov.
Zamenjal sliki dveh bolnikov
Kot smo že pisali, so se pri bolniku, zdaj je star 49 let, sredi leta 2011 pojavile težave na desnem očesu. Zaradi suma okvare vidnega živca so mu maja 2012 v Medilabu opravili magnetno resonanco (MR). Radiolog je na izvid napisal, da ni za to obolenje značilnih sprememb in da je izvid normalen. Upoštevaje ta podatek je junija nevrologinja svetovala zgolj klinično spremljanje in kontrolni MR čez eno leto. Toda v naslednjih mesecih se je bolniku vid na tem očesu začel hitro slabšati. Ponovni MR v začetku januarja 2013 je pokazal na hitro napredujoči tumor (gliom) desnega vidnega živca. Februarja 2013 so ga operirali in od takrat je popolnoma slep na desno oko. Histološki izvid je pokazal, da je šlo za popolnoma benigen tumor.
Izkazalo se je, da je bil tumor viden že na Medilabovem izvidu, a ga je radiolog napačno odčital. Napako je bolniku priznal in se mu tudi pisno opravičil. Povedal je, da je zamenjal sliki dveh bolnikov. A žal se je zaradi tega zdravljenje začelo osem mesecev pozneje. Izvedenec dr. Janez Ravnik je potrdil, da je bil tumor že ob prvem izvidu jasno viden. Če bi bil odčitan pravilno, bi bil izid zdravljenja verjetno drugačen, je ugotovil. Bolniku bi lahko ponudili druge možnosti (drugačno operacijo ali obsevanje), kar bi lahko pripomoglo k ohranitvi vida na desnem očesu (verjetnost za ohranitev je sicer ocenil kot majhno). Večja bi bila tudi možnost, da bi mu z operacijo odstranili cel tumor in dosegli popolno ozdravitev. Ker so ga operirali pozneje, so ga odstranili le toliko, da ni prišlo do poslabšanja še na levem očesu, zato še vedno obstaja nevarnost razširitve tudi na to oko – s strahom, da se bo to zgodilo, bo moral živeti vse življenje. »To je hudo breme za bolnika. Potrebni so stalni pregledi, slikanja, kar zanj predstavlja nenehno negotovost. Ves čas ga skrbi, kdaj se mu bo to ponovilo še na drugem očesu. To ga bo vedno spremljalo,« je povedal izvedenec.
Medilab se ni pritožil
Glede Medilabovega ugovora, da odločitev za operacijo morda ni bila najpravilnejša (slepota naj bi bila posledica prav radikalne operacije), je izvedenec odgovoril, da je bila strokovno najustreznejša. Z nobeno terapijo se mu vid ne bi več popravil, brez operacije pa bi se tumor razširil še na levi vidni živec.
Sodnica je aprila z vmesno sodbo odločila, da je Medilab storil napako, da je odškodninsko odgovoren, da je torej tožbeni zahtevek utemeljen in da bolniku pripada odškodnina zaradi hudih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju, zaradi »skaženosti«, ki jo je tudi dokazoval, pa ne. Na takšno odločitev se Medilab ni pritožil in zdaj bi torej morala sodnica oceniti še primerno višino odškodnine. A vsaj ta postopek so stranke z dogovorom skrajšale.
