Pozornost vlagateljev se je po umiritvi političnih tveganj usmerila v zasedanje pomembnejših centralnih bank. Ameriški centralni bankirji (Fed) so v skladu s pričakovanji dvignili ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke (na 1,75 do 2 odstotka). Bolj kot dvig obrestne mere je vlagatelje zanimal predvsem prihodnji tempo zaostrovanja denarne politike, ki bo očitno nekoliko hitrejši kot pričakovano. Dobra gospodarska rast v kombinaciji z drugimi gospodarskimi podatki namreč kaže na nadaljnjo krepitev trga dela in posledično rast plač. Po pričakovanjih naj bi stopnja brezposelnosti do konca leta upadla na 3,6 odstotka, kar bo prispevalo k dvigu stopnje inflacije čez ciljno 2-odstotno raven. Oči vlagateljev so bile pretekli teden uprte tudi v zasedanje Evropske centralne banke (ECB), ki postopno opušča program, v okviru katerega je od marca 2015 do danes odkupila za skoraj 2500 milijard evrov obveznic. Program dodatnih nakupov obveznic se z oktobrom znižuje s 30 na 15 milijard evrov na mesec, decembra 2018 pa naj bi ECB program opustila. Hkrati bodo obrestne mere ostale na ničelnih oziroma negativnih ravneh vsaj še eno leto. Izjava je povzročila upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, okrepila večino delniških naložb in znižala zahtevane donosnosti obveznic.
Kljub optimizmu v preteklem tednu pa je povečana negotovost v zadnjih mesecih pustila pečat na največjem evropskem gospodarstvu. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo (ZEW) se je junija ponovno znižalo. Vlagatelji se namreč bojijo, da bo zaostritev trgovinskih odnosov ohromila rast izvozno usmerjenega nemškega gospodarstva, dodatno nervozo na kapitalske trge pa je vnesla novoizvoljena italijanska vlada. Nič kaj boljšim podatkom nismo bili priča z azijske celine. Kitajski podatki o industrijski proizvodnji in investicijah so namreč razočarali. Izvoz, ki ostaja svetla točka majskih podatkov, pa bi lahko zaradi naraščajočih trgovinskih napetosti z ZDA že v prihodnjih mesecih izgubil zagon. Zaskrbljenost glede objavljenih gospodarskih podatkov je vplivala tudi na odločitev Kitajske centralne banke, ki je v nasprotju s pričakovanji ohranila raven obrestnih mer nespremenjeno.
Konsolidacija v medijski industriji se nadaljuje. Potem ko je ameriško sodišče dovolilo združitev podjetij AT&T in Time Warner, se nadaljuje bitka za prevzem medijskega konglomerata 21st Century Fox. Ameriški kabelski operater Comcast je prejšnji teden zvišal ponudbo za nakup podjetja na 65 milijard dolarjev in presegel Disneyjevo ponudbo za skoraj 25 odstotkov, kar je dvignilo tudi tečaj delnice Foxa. Ta je zaradi prevzemne zgodbe letos pridobila že 35 odstotkov vrednosti.
