Še čisto malo in bo tu poletje. Počitnice, morje, joj, včasih se mi zdi, da vse leto hiberniram, čakajoč na to, da odvržem odvečne cunje in se potopim v slano vodo. To najraje naredim gola. Na nudistične plaže na mojo žalost že leta ne hodim več redno, na eni točki se je moj sin uprl in je bilo tega konec. Nudistične plaže sem vedno povezovala z odprtim odnosom do telesa, s sprejemanjem svojega telesa takega, kot je, brez zadržkov in zadreg. Nikoli pa nisem bila čisto prava nudistka, nisem se identificirala s tem, rada se samo gola kopam, in manj oblek imam na sebi, boljše se počutim tudi sicer, kar je pač možno samo na FKK-plažah. Lani je naključje hotelo, da je bil naš kamp čisto zraven ene teh plaž in sem se hodila tja kopat. Najprej veselo. Ampak hitro sem ugotovila, da mi je grozno neprijetno. Slečem se in se gola kopam v soncu in morju, nič neprijetnega ne bi smelo biti v tem. Samo da se mi je zdelo, da sem bolj naga kot drugi nagice in nagci. Na moji plaži ni bilo niti ene druge gole osebe, ki bi ji intimne dele telesa pokrivale dlake. Plešasti lulčki in plešaste lulice, kamor koli sem se obrnila. Nekaj časa sem sicer vztrajala, se poskušala pretvarjati, da ne izstopam in da mi ob množici genitalij brez dlak ni nerodno, ampak potem sem na neki točki preprosto obupala, si oblekla kopalke in se prestavila na manj strpno plažo, da sem se lahko sprostila in uživala poletje.
Že vrsto let vstopam v vroče debate s to ali ono prijateljico glede plešastih lulic in lučkov. Zastopam stališče, da imajo dlake na določenih mestih telesa svojo fu...
V zadnjem letu sem veliko premišljevala o odgovornosti. Brez kakšnega posebnega razloga ali pa zaradi več njih. Na primer ob izidu svojega prvenca Me...