Lep primer je gorivo. Nafta, ki je je menda vedno manj, postaja vedno dražja, a ob tem obstaja le ena lepotna napaka: večino denarja, ki ga za liter goriva plačate na črpalki, pobere ravno ta država. Kam gre potem denar, je drugo vprašanje, a zanimivo bi bilo pogledati, kaj vse se skriva za to naftno kolobocijo. Tako drago, kot se vozimo danes, se nismo vozili že dolgo. V enem letu se je cena litra neosvinčenega 95-oktanskega bencina dvignila za 8 odstotkov, dizelskega pa kar za 14. To se mora še kako poznati v proračunu, posebej, ker od enega litra goriva država pobere za lep mošnjiček davkov.
Eden se imenuje trošarina. Ta je, tako pravi uradna razlaga, oblika davka na porabo, prek nje pa se posebej obdavčuje točno določene izdelke ali skupino izdelkov. Na primer, poleg goriva še alkohol in alkoholne pijače, tobačne izdelke ter električno energijo. Uradno je eden od namenov trošarine zmanjšati potrošnjo izdelkov, ki so škodljivi ljudem. Tako pravi teorija, v praksi so trošarino že pred dolgimi desetletji tudi strokovnjaki s tega področja imenovali kar prikrita kraja. Cene se sicer urejajo vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečajev dolarja in evra. A tako drago kot danes smo se vozili recimo pred tremi leti, med najdražjimi je bil bencin pred šestimi leti, magično mejo enega evra za liter bencina pa smo prebili pred devetimi leti.
A seveda vsa ta teorija in pogled v zgodovino kaj malo pomagata, ko danes napolnite posodo z gorivom. Kajti zavedati se moramo, da si država odreže lep kos pogače. Če na hitro pogledamo pri 95-oktanskem bencinu, prodajna cena brez vseh »dodatkov« predstavlja okoli 42 odstotkov končne cene, taksa na ogljikov dioksid le 3, pa še nekaj raznih dodatkov je, ki so minimalni, prave številke se začnejo pri trošarini in DDV. Hiter preračun pokaže, da kar 35 odstotkov prodajne cene predstavlja že omenjena trošarina, 18 pa DDV. Če seštejemo samo slednji dve številki, gre več kot polovica denarja od litra bencina v žep državi, če pa seštejemo vse drugo, smo že pri 58 odstotkih. Če pomislimo, da so v letu 2016 v Sloveniji za promet porabili 376.000 ton bencina in 1,3 milijona ton dizla, so številke še bolj svetleče. Dobro gre tej »vitki državi«, mar ne?
Ker je zdaj zelo »in« elektrika oziroma električna vozila ter pri Petrolu ocenjujejo, da bodo do leta 2025 lahko imela električna vozila med vsemi takrat na novo registriranimi vozili okoli 20-odstotni delež, bi si lahko mislili, da bo toliko manj prihodka za nenasitni državni proračun. A kolikor poznamo to nam ljubo institucijo, ste lahko prepričani, da elektrika kmalu ne bo več tako »poceni«. Ker že zdaj ni, potem pa sploh ne bo.
