Parkiranje avtomobilov v mestnih okoljih, kjer je prostora vse manj, postaja stres za voznike, priložnost za lep zaslužek tistih, ki ponujajo parkirne prostore, in tudi vir zaslužka za občine, ki so ugotovile, da so vozniki avtomobilov vseeno še vedno zelo dobre molzne krave. Kajti če si to želimo ali ne, parkirišča so danes nuja, saj smo šele na začetku poti, ki ji lahko rečemo spreminjanje miselnosti, pot do učinkovitega urbanega prometa pa je vsaj pri nas še dolga. Do takrat pa se bo lov za napačno parkiranimi avtomobili nadaljeval.
Vzrokov, zakaj nekdo parkira tam, kjer ne bi smel, je veliko. Od že omenjene miselnosti do dejstva, da včasih preprosto ne gre drugače, tudi če bi si želel. A kaj na to, da je nepravilnega parkiranja vseeno, ob vsej represiji in kaznih, še vedno kar precej, pravijo odgovorni? »Vzrok je slaba prometna kultura, saj še vedno velja, da je parkiranje neposredno pred prebivališčem oziroma krajem, kjer ima posameznik opravke, pravica, ne privilegij,« pravi Vita Kontić iz mestne občine Ljubljana. Največ kršitev tako v Ljubljani zaznavajo v ožjem mestnem središču okoli Slovenske ceste, Tabora, Vodnikovega trga, Vrazovega trga. Zunaj ožjega središča pa je najbolj kritična okolica Stožic.
Sprememba navad zahteva čas
Z nepravilnim parkiranjem se torej večinoma ukvarjajo mestna redarstva. Tako so na policiji povedali, da so tudi odvozi nepravilno parkiranih vozil njihova domena. Policija se namreč, poleg številnih drugih nalog, v manjši meri ukvarja s problematiko nepravilnega parkiranja. Mestna redarstva pa so ta posel vzela zelo resno. »MOL namenja precejšnja sredstva za urejanje dodatnih površin za dnevne migrante v okviru sistema P+R ter druge oblike mobilnosti po mestu. Pri tem poudarjamo, da v urbanih okoljih nikoli ne bo na voljo toliko parkirnih prostorov, kolikor je potreb, zato je treba prilagoditi vedenje,« dodaja Vita Kontić. Tako v Ljubljani v prihodnje ni predvideno povečevanje števila parkirnih prostorov v mestnem središču, razen v predvidenih garažnih hišah pod tržnico ob njeni prenovi ter v sklopu prenove bazena Ilirija. »Da bi dosegli ta cilj, je najpomembnejši ukrep zajezitev uporabe osebnih motornih vozil, ob zavedanju, da učinkovita sprememba potovalnih navad zahteva daljši čas. Pogojena je tudi z izboljšanjem javnega potniškega prometa in krepitvi njegove privlačnosti,« še pravi Vita Kontić.
Brezplačnega parkiranja vse več
V občini Maribor je Alenka Kocjančič povedala, da imajo pri njih v središču mesta, tako kot v vseh evropskih mestih, plačljivo parkiranje: »A imamo tudi dovolj brezplačnih tako imenovanih modrih con pred stavbami javnih funkcij. Mirujoč promet je v MOM urejen, dovolj je vseh parkirnih prostorov, bomo pa glede na smernice trajnostne mobilnosti, ki smo jih začrtali, povečali število parkirnih prostorov za električna vozila, prav tako pa tudi število parkirnih prostorov za invalide.« Denar iz kazni ni zanemarljiva postavka, pa vendar je tukaj glavno mesto Slovenije daleč pred vsemi, kar je razumljivo, glede na količino prometa, potreb po parkirnih prostorih pa tudi vneme mestnih redarstev. Po podatkih JP LPT je prihodek iz naslova parkirnin za leto 2017 v Ljubljani znašal 7,5 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. V Mariboru na primer od parkirnin prejmejo okoli 1,5 milijona evrov na leto, od glob za nepravilno parkiranje pa »le« 396.000 evrov. V Kranju pa so leta 2017 prekrški zaradi napačnega parkiranja zajemali 34 odstotkov vseh ugotovljenih prekrškov. »Za skupno 2551 prekrškov je bilo izrečenih za 175.601 evro glob,« je povedala Slavka Remic iz medobčinskega inšpektorata Kranj. V Novem mestu pa so na račun takih glob pobrali od približno 50.000 do 140.000 evrov na leto, a trend upada iz leta v leto. Tako so od leta 2013 do vključno 2017 pobrali za okoli 440.000 evrov glob. »Redarska služba ima v zadnjem obdobju največ dela v mestnem jedru, kjer je zaradi celovite prenove močno spremenjen prometni režim, kar se seveda odraža tudi na parkiranju. Zaradi prenove smo na nekaterih parkiriščih v bližini mestnega jedra uvedli brezplačno dvourno parkiranja. Zaradi tega je kazni zaradi neplačevanja parkirnine na označenih parkirnih prostorih bistveno manj,« pa je povedal Urban Kramar iz občine Novo mesto.
V občini Kranj so prav tako opazili, da lahko divje parkiranje zajezijo tudi z možnostjo brezplačnega parkiranja. »Zato v Kranju v času večjih prireditev v starem mestnem jedru omogočamo brezplačno parkiranje, ki je mogoče še na nekaterih drugih lokacijah. Seveda bodo še naprej obstajali nenehni prekrškarji, ki raje kot urejeno parkirišče uporabljajo zelenice in druge javne površine. Kaznovanje je v teh primerih žal sestavni del urejanja mirujočega prometa,« pa je povedal župan Kranja Boštjan Trilar. Marjan Tušar, vodja DE Javne površine v Komunali Kranj, je dodal, da so leta 2017 na parkiriščih v njihovem upravljanju omogočili 649.424 parkiranj, od tega je bilo kar 505.371 ali skoraj 78 odstotkov brezplačnih. »Letos so do začetka junija izdali 1160 obvestil o neplačani parkirnini in prejeli 839 plačil, kar zajema 72 odstotkov vseh izdanih obvestil,« je še dodal Tušar.
