Še več, omenjena oznaka ga po krivici celo malenkost omejuje. Ne le, da je kopenski križar, land cruiser je na neki način namreč deloma lahko tudi »vodni« križar, saj je sposoben prebroditi vodne površine z globino do 70 centimetrov. Kar je že dovolj, da z njim prečkate kako nižjo reko ali potok, manjšo mlakužo ali kaj podobnega. In pri tem se vam ni treba bati, da bi recimo obstali v blatu, saj se reši še iz tako velike zagate. Če ne drugače s pomočjo različnih elektronskih pripomočkov, ki jih je avto poln kot slastna torta kilokalorij. Opisati vse bi vzelo preveč prostora, omenimo le denimo izbiro programa glede na podlago terena za najboljši možen oprijem, sistem samodejne prilagoditve višine podvozja, sistem kamer s 360-stopinjskim prikazom okoli vozila in prikazom poti pred vozilom z začrtano potjo za terensko vožnjo, morda najbolj fascinanten od vseh pa je tako imenovani sistem crawl control, s pomočjo katerega vozilo po težkih terenih pelje tako rekoč samo, voznik pa takrat le upravlja z volanom… Prav slednji, ki ga znova, tako kot v primeru avtomobila samega, najbolje opiše že ime samo (crawl v prevodu pomeni plaziti se), nas je na res strmih vzponih (land cruiser se je sposoben vzpenjati po klancih do 42-stopinjskega naklona) ali takrat, ko bi z vsakim drugim vozilom obstali v mehki blatni podlagi in se z vsakim vrtljajem koles le še bolj »zakopali«, rešil iz godlje in poskrbel, da je avto precej zlahka speljal in nadaljeval pot, kjer poti v bistvu sploh ni bilo.

A kljub temu, da smo land cruiserja enostavno morali zapeljati z urejenih cestišč na omenjena brezpotja, nas je avto močno presenetil tudi glede udobja na običajnih cestah. Predvsem na avtocestah, če smo bolj natančni, in to celo tako zelo, da se tudi po več kot 1000 prevoženih kilometrih v enem dnevu, iz Ljubljane do Milana in nazaj, ko pri večini avtomobilov praviloma čutimo bolečine v več delih telesa, nismo počutili utrujeno. Tudi glede udobja na cestah pridejo prav pripomočki, kot je sistem prilagajanja vzmetenja pri izbiri načina vožnje, jasno pa je, da tak avto, četudi izberemo način sport ali sport+, ni ravno najbolj »na ti« z dinamično vožnjo med ovinki ali čim podobnim. Pri tem ga pač omejuje že sama fizična pojava, njegova »zgradba telesa«: dolžina 4,84 metra, enaki višina in dolžina (1,89 metra), teža krepko prek dveh ton… Udoben torej je, absolutno, dinamičen pa ne, a pričakovati kaj takega od tako sposobnega terenskega avtomobila bi bilo približno podobno kot od košarkarja, ki igra na položaju težkega centra, da se znajde v vlogi umetnostnega drsalca.

Ob omenjenih dimenzijah je jasno, da mora biti tak avto tudi zelo prostoren, kar land cruiser tudi dejansko je, celo za sedem ljudi, če na zložljivem šestem in sedmem sedežu sedita otroka, medtem ko je pri 5-sedežni konfiguraciji, ki bo verjetno tudi najpogosteje v uporabi, zelo bogato odmerjen še prtljažni prostor (640 osnovnih litrov). Jasno pa je tudi, da mora tak avto poganjati dovolj sposoben motor, kar 2,8-litrski dizel s 177 konji (130 kilovati), ki zgledno sodeluje s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, prav tako je. In še porabo nam je v povprečju uspelo držati deciliter pod desetimi litri na sto kilometrov vožnje (no, pri hitrejši avtocestni vožnji tudi poraba zaide do dvomestnih številk), kar za tako zajeten kos pločevine ni ravno najbolj samoumeven podatek.

Del opreme smo že omenili, ob tem pa testni land cruiser premium ponuja še vrsto druge, od vse možne varnostne do usnja, gretja in hlajenja sedežev, radarskega tempomata, navigacije… Pri čemer tudi na pogled visoka cena 87.950 evrov ni presenetljiva, saj toliko avtomobila za tako različne potrebe za manj ne nazadnje ne dobite nikjer. Ali pa vsaj zelo težko.